Izjemen založniški projekt ni samo največja knjižna zbirka, kar jih je pri nas izšlo v enem samem dnevu, ampak tudi edinstven podvig na evropski ravni. Prozna zbirka Euroman, ki zaobjema tako romane kot novelo in štiri zbirke kratkih zgodb v slovenskem jeziku, predstavlja mlajše in starejše evropske književnike, katerih dela sodijo v sam vrh evropskega literarnega ustvarjanja. Dan izida pa hkrati pomeni zaznamovanje svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic ter slovenskega predsedovanja Evropski uniji.

Slovesna predstavitev zbirke Euroman je potekala včeraj v unionski dvorani v Ljubljani, dogodek pa je povezovala Tajda Lekše. Na prireditvi sta nastopila pianista Milko Lazar in Bojan Gorišek, ki sta poleg Lazarjevih skladb zaigrala tudi nekaj del priznanega slovenskega skladatelja Alda Kumarja, med njimi posebej za slovesni dogodek napisano kompozicijo Modrijanov nasmeh.

Malce nor, a ne nemogoč podvig
Direktor založbe Branimir Nešović je povedal, da se je zamisel o izidu 27. romanov hkrati včasih zazdela rahlo nora in po svoje celo naivna, vendar jim je po poldrugem letu snovanja in nastajanja zbirke, pri kateri je sodelovalo okoli 50 ljudi iz vseh področij, od prevajalcev, piscev spremnih besed do urednikov in oblikovalcev, uspelo slovensko literarno zakladnico obogatiti z izjemnim korpusom evropskih proznih besedil.

Za prihodnost literature se ni treba bati
Ob Nešoviću je nekaj besed o sami zbirki povedal tudi Drago Jančar, ki je dejal, da Euroman ni zgolj kulturni ali kulturno-politični projekt, ampak predvsem estetsko razkošje zapisane besede, ki nagovarja vsakega bralca posebej. Jančarja tudi ne skrbi usoda literature v prihodnosti, saj po njegovem noben izmed medijev ne more nadomestiti njene čarobnosti. Za konec je priznani slovenski literat prebral še odlomek iz svojega romana Drevo brez imena, s katerim se v zbirki predstavlja Slovenija.

Približevanja in nasprotja sodobne Evrope
Dela, ki bodo mimogrede s skupaj okoli 5.400 stranmi na vaši knjižni polici zavzela okoli pol metra prostora, se razlikujejo tako po žanru kot slogu. V njih najdemo vse ključne teme, s katerimi se spopada današnja Evropa, od vprašanja identitete, razglabljanja o evropski travmatični zgodovini, prepada med vzhodno in zahodno Evropo, medetničnih konfliktov, drastičnega spreminjanja vrednot, pa do tistih, ki se posameznika dotikajo bolj intimno, kot so osamljenost, družinski odnosi, izguba boga in drugo. Tudi slogovno so si dela zelo raznolika, saj segajo vse od kriminalke, avtobiografskega romana, parodije pa do kombinirane tradicije detektivskega in modernega romana.

25 avtorjev se Slovencem predstavlja prvič
Kot je za MMC povedala sourednica Euromana Saša Jerele so, predvsem ob sugestijah prevajalcev, načrtno izbrali dela, ki so nastala v zadnjih dveh desetletjih (polovica celo po letu 2000). Za izjemno zbirko pa gre tudi zato, ker se razen enega avtorja, Šveda Torgnyja Lindgrena, vsi drugi v slovenskem jeziku predstavljajo prvič. Dela so bila napisana v 21 uradnih jezikih EU-ja, saj sta bila izmed malteških in irskih, kjer je poleg omenjenih uradni jezik tudi angleščina, izbrana angleško pisoča avtorja. Razen treh del - estonskega, latvijskega in finskega, kjer ni bilo mogoče dobiti prevajalcev - pa so vsa prevedena iz izvirnih jezikov. K izidu zbirke so s finančno podporo v veliki meri pripomogli ministrstvo za kulturo, Goethejev inštitut in Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, različne tuje inštitucije in tudi evropski kulturni sklad.

Poleg Jerelove je pri zasnovi in nastanku Euromana sodelovala še urednica Branislava Aubelj, medtem ko so vizualno podobo zbirke oblikovali Davor Grgičević, Branka Smodiš in Vesna Vidmar.

27 različnih pogledov na Evropo
Poleg 26 tujih evropskih književnikov zbirki daje posebno težo slovenski romanopisec, dramatik in esejist Drago Jančar, ki se je tujim literatom pridružil z romanom Drevo brez imena. Gre za avtorjev osmi roman, v katerem Jančar v središče postavlja zgodbo o arhivarju Janezu Lipniku, ki nekega dne naleti na spomine serijskega ljubimca, čigar mednarodna donhuanska kariera se je začela med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Njegovo sicer razumljivo zanimanje se kmalu razrase čez običajne meje in brskanje po arhivu se nadaljuje z brskanjem po njegovem spominu, kar pa ima neslutene razsežnosti.

Kristina Sluga