Organizacija Unesco je že leta 1997 (in potem vsako naslednje leto) današnji dan razglasila za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Generalna sekretarka Unesca Irina Bokova je v letošnji poslanici knjige opisala tako kot fizične predmete kot tudi nosilke ideje, določene v svoji pojavnosti in nedoločene po svoji vsebini. Branje je označila kot zasebni pogovor med avtorjem in bralcem, ob tem pa opozorila še na vlogo knjig kot posrednic izkušenj, znanja ter razumevanja.

Knjige so po njenih besedah najmočnejša oblika dialoga med posamezniki, znotraj skupnosti, med generacijami in z drugimi kulturami in ta edinstven dialog je treba zaščititi.

Opozorila je tudi na spremembe, ki se v zadnjih letih dogajajo na področju knjige. Naloga Unesca je po njenem prepričanju prav ta, da vse pretrese, ki so jih spremembe povzročile, razišče in da zagotovi platformo za razpravo ter deluje kot posrednik znanja pri raziskovanju starega in novih idej.

E-knjige: res tak bavbav?
Generalna sekretarka Unesca je v poslanici opozorila še na pojav e-knjig, ki je močno pretresel knjižni trg in povzročil spremembe v knjižni industriji. "To je udarec za založnike. Dotika se tudi avtorjev in bralcev. Posledice teh sprememb bodo globoke in dolgotrajne," je zapisala in dodala, da so te spremembe sprožile tudi ostre razprave o moči in šibkostih različnih tipov produktov, o naravi avtorskih pravic danes, o vlogi knjižnic ter o pomenu avtorstva v svetu blogov.

Omenjenim tematikam se bo posvetil tudi drugi Unescov svetovni forum o kulturi in kulturnih industrijah, ki bo pod naslovom Knjiga jutri: Prihodnost zapisane besede junija potekal v Monzi v Italiji.

Knjiga potrebuje bralca
Od Slovenskih dni knjige smo se v Ljubljani poslovili opoldne, ko je predsednik DSP-ja Milan Jesih prebral svojo in obenem slovensko poslanico ob svetovnemu dnevu knjige. "Stara, blaga, dostojanstvena vzhodna omika oznanja, da zemeljske dneve prav porabi oni, ki je zaplodil življenje, posadil drevo in napisal knjigo," je zapisal v njej. "Ali je kje prispodoba, ki bi videla dlje in globlje: saj smo vsi, ki ljubimo, nadaljevalci življenja; vsi, ki se v sebi prebujamo s pomladjo, sadimo v njenem vrtu; in vsi bralci smo vselej pisci knjig, pomeni sograditelji svetov, jezni pravičniki nad njimi, popotniki po njihovih blodnjakih, spremljevalci njihovih sreč in bolečin – brez nas ni knjig in ne njihovih svetov. Bralci smo njihovi skrbniki. Beremo skrbno."

Sledilo je literarno branje s Prešernovim nagrajencem Miroslavom Košuto, Ervinom Fritzem, Meto Kušar in Milanom Jesihom, prireditev pa je zaokrožil nastop Boštjana Baše in njegovega tria.

Štafeto prevzema dežela tanga in nogometa
Na včerajšnjem sklepnem večmedijskem dogodku je načelnik oddelka za kulturo MOL-a Uroš Grilc argentinskemu pisatelju Cesarju Airi, gostu letošnjega festivala Fabula, predal na marčevskem Svetovnemu vrhu knjige sprejeto Ljubljansko deklaracijo o knjigi, saj Buenos Aires z današnjim dnevom prevzema prestižni Unescov naziv svetovne prestolnice knjige.

Ljubljana je sklenila prvo deseterico
Lani in letos pa je bilo knjigi pod okriljem Ljubljane - svetovne prestolnice knjige posvečene še posebej veliko pozornosti. Ljubljana je bila deseto mesto, ki se je ponašalo s tem nazivom. Prva svetovna prestolnica knjige je bil leta 2001 Madrid, sledili so mu Aleksandrija, New Delhi, Antwerpen, Montreal, Torino, Bogota, Amsterdam in Bejrut.

Statistika: Manj knjig, a zato več leposlovja
Ob svetovnem dnevu knjige je tudi statistični urad postregel z nekaterimi podatki za leto 2009. V tem letu je bilo v Sloveniji izdanih 6.139 naslovov knjig in brošur. Med njimi so z 71 odstotki prevladovala izvirna dela, drugo so bili prevodi. Število izdanih naslovov knjig in brošur je v primerjavi z letom 2008 nekoliko upadlo, in sicer za 3,4 odstotka.

Porast so ugotovili le v številu leposlovnih del. Teh je bilo za 200 več kot v letu 2008 ali skupaj 1.473 knjig. Med njimi so, kot že vrsto let, prevladovali romani (37 odstotkov), sledili sta kratka proza (26 odstotkov) in poezija (20 odstotkov), dramskih del pa je bilo le okoli en odstotek. Drugih del je bilo okrog 16 odstotkov, sem sodijo tudi eseji, satire, parodije, pravljice in aforizmi, kažejo podatki statističnega urada.