Po Slovenskem kulturnem in informacijskem centru (Skica) na Dunaju je Tržaško knjižno središče (TKS) drugi tovrstni center Slovenije v tujini. Ideja o ustanovitvi TKS-ja je nastala lani spomladi po stečaju Tržaške knjigarne, ki je zelo odmevala v slovenski javnosti in pri zamejcih.

Med več sto udeleženci so se slovesnega odprtja udeležili tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ministrica za razvoj Alenka Smerkolj, predstavniki tržaških Slovencev in tržaški politiki, med njimi župan Roberto Cosolini.

Minister Žmavc je pred odprtjem dejal, da je TKS ponos slovenstva in vseh tržaških Slovencev. "Lahko govorimo o zgodovinskem trenutku," je dodal. Po njegovih besedah bi lahko dolgoročno postal središče vseh Slovencev in Italijanov, "dejansko prihajamo v ta prostor širše, z željo, da odpremo kulturno-gospodarski prostor v celoti". Gre za pilotski projekt, pravi, namerava pa urad nadaljevati projekte slovenskih hiš v slovenskem kulturno-gospodarskem prostoru. TKS je "pot za zamejstvo in nekatera druga središča Slovencev po svetu. Slovenija postaja z današnjim dnem še večja, še boljša in še dejavnejša", je še dejal.

Tržaški župan Cosolini je izrazil željo, da bo TKS prostor za širjenje kulture ter razvoja družbe in mladih ljudi. Generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš je na popoldanski medijski predstavitvi TKS spomnila, da TKS pomeni veliko za slovensko narodno skupnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini, za Slovenijo in mesto Trst. Izrazila je upanje, da bo TKS dinamično zaživel ter predstavljal slovensko manjšino in Slovenijo v njenih odličnostih. "Da bo mesto Trst prepoznalo bogastvo, ki ga ponuja TKS," je dejala. Posebnost projekta je tudi to, da sta obe krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji in obe njeni tržaški založbi enotno pristopili in z veliko zavzetostjo in prepričanjem sodelovali ter bili soustvarjalki tega projekta, tako da gre tudi po besedah generalne konzulke za neke vrste pilotni projekt.

"Slovenskega življa v Trstu vse manj, a je treba vztrajati"
Pričakovanja in želje so velike, je dejal Marij Maver, predsednik podjetja TS360, ki upravlja knjigarno. V dobrem letu dni, odkar ni več Tržaške knjigarne, so trpeli vsi, ki so se ukvarjali s pisanjem ali tiskanjem knjig. Opozoril je tudi, da je slovenskega življa v središču mesta vse manj, a je treba vztrajati. Izrazil je upanje, da bo TKS zaživel in živel, dokler bodo v Trstu Slovenci. Pri tem pa po njegovih besedah računajo tudi na Slovence iz Slovenije.

Tudi prostor za promocijo slovenskega gospodarstva
Mecen TKS, ki je kupil prostore domovanja TKS, podjetnik, tržaški Slovenec Vanja Lokar, je dejal, da se je njegovo družinsko podjetje po zaprtju Tržaške knjigarne odločilo, da bodo pomagali z nakupom prostorov, in v dobrem letu dni je prišlo do odprtja TKS, ki bo "okno v svet", kjer se ne bo dogajala samo kultura, ampak bo šlo tudi za promocijo slovenskega gospodarstva. "Najlepše, da bi bilo v TKS vsak dan nekaj. Bistvenega pomena je, da bi sem mladi radi prihajali in se počutili kot doma in tudi sami pripravili kakšne projekte," pravi.

Večstransko sodelovanje
Pri uresničevanju ideje o TKS-ju so sodelovali Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, obe krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), tržaški založbi Založba tržaškega tiska in Mladika, ministrstvo za kulturo in javna agencija za knjigo.
Vladni urad je za TKS namenil več kot 200.000 evrov, skoraj 30.000 evrov pa obe krovni organizaciji. Slovenska skupnost je ob začetku ideje o ustanovitvi TKS-ja našla mecena za prostore. To je tržaški Slovenec in podjetnika Vanja Lokar, ki je prav za to odkupil prostore poleg deželnega parlamenta.

Kultura, gospodarstvo in prosti čas
Tržaško knjižno središče - ki naj bi za tržaške Slovence postalo stičišče, za Slovenijo pa okno v Trst in Italijo - stoji v bližini slovenskega Narodnega doma v strogem središču Trsta. Hkrati bo to tudi kulturni prostor in prostor za promocijo slovenskega gospodarstva. Posebno pozornost bodo namenili mladim, saj si želijo, da bi TKS postal njihov prostor druženja in preživljanja prostega časa.

Obiskovalca ob vstopu obdajajo knjige
Arhitekturno zasnovo prostora so zasnovali v arhitekturnem biroju SoNo arhitekti, ki je med drugim podpisan tudi pod slovenski paviljon na Expu v Milanu, in zamejska arhitekta Aleš Plesničar in Igor Špetič. "Knjižno središče ni le prodajalna, ampak je kraj, kjer se odvijajo družabni in kulturni dogodki, namenjeni vsem generacijam. Obiskovalca ob vstopu obdajajo knjige – knjižne police in njihov vzorec so center kompozicije interjerja, ki poleg knjig vsebujejo tudi interaktivne zaslone," pojasnjujejo v arhitekturnem biroju SoNo.

Lesene knjižne police, ki dajejo prostoru toplino in kontrast svetlim tlem, so si arhitekti zamislili kot centralni element notranjega interjerja, ki je hkrati tudi kulisa obstoječemu objektu. "Knjižne police podajajo svojo funkcijo obiskovalcem in mestu. Velike steklene površine, usmerjene proti pokritemu stebrišču, ne zapirajo pogleda v notranjost knjižnega središča, ki postane del mesta. Del mesta torej postanejo prireditve, delavnice, posveti in vse, kar se v knjižnem središču dogaja - slovenska kultura je odprta mestu."

Arhitekti so se pri svojem delu navezovali tudi na neposredno bližino Oberdankovega trga oziroma same lokacije novega Tržaškega knjižnega središča Fabianijevemu narodnemu domu. "To nas je spodbudilo k iskanju povezave s tem simboličnim krajem za tržaške Slovence. Namig na narodni dom, ki naj bo le simboličen, najde svoj izvorni element v eni izmed Fabianijevih mojstrskih potez, in sicer v fasadni dekoraciji. Dekorativni geometrijski element je bil razčlenjen in ponovno sestavljen ter preobražen v sodobno strukturirano teksturo, ki je temeljni vzorec knjižnih polic."