Dobesedno bi francoski prevod v slovenskem jeziku pomenil "leteči dežnik", zakrivila pa ga je francoska založba Circonflexe v zbirki "Aux couleurs de l'Europe" (V barvah Evrope), ki sodeluje z Mednarodno mladinsko knjižnico (Internationale Jugendbibliothek) iz Münchna. Prav ta francoska založba je poskrbela tudi za prevode slikanic Lile Prap. V francoski jezik je Moj dežnik je lahko balon prevedla Verika Jakimov, ki med drugim na slovenskem veleposlaništvu v Parizu poučuje slovenščino.

Nad ljubljanskimi ulicami
Pri knjigi Moj dežnik je lahko balon sta moči združili pisateljica Ela Peroci in ilustratorka Marlenka Stupica, v slovenščini pa je prvič izšla leta 1962. V poznejših letih je sledila vrsta ponatisov in prevodov, doslej pa je izšla v skupni nakladi več kot 93.000 izvodov.
Zgodba govori o deklici Jelki, ki ima za hišo svoj šotor, ki pa pravzaprav ni šotor, ampak rumen dežnik. In ker se njeni starši razjezijo na Jelko, ker ni pazila na rumeno žogo, vzame v roke svoj dežnik, zapre oči in si šepeta: "Moj dežnik je lahko balon". To se uresniči, deklica pa poleti nad ljubljanskimi ulicami ...

Sodobna pravljica
Moj dežnik je lahko tudi balon je prva objavljena pravljica izpod peresa Ele Peroci in že tedaj je z njo vzpostavila vzorec kratke sodobne pravljice, kjer se realnost in fantastika prepletata. Balonu so sledile Muca Copatarica, Majhno kot mezinec, Za lahko noč, Na oni strani srebrne črte, Siva miš, ti loviš!, Ptičke so odletele, Hišica iz kock in druge.