Goncourtovo nagrado 2007, najvišje francosko literarno priznanje, prejme Gilles Leroy za roman Alabama Song, prvoosebno pripoved o tragični usodi Zelde Fitzgerald, žene ameriškega pisatelja Francisa Scotta Fitzgeralda. Žirija je Leroyevo knjigo izbrala v 14. krogu glasovanja, v katerem so mu namenili štiri glasove, dva glasova pa Olivierju Adamu za delo A l'abri de rien (V zavetju ničesar). Letošnji izbor finalistov je bil zanimiv predvsem zaradi tega, koga vse vanj niso spustili: žirija je mirno spregledala novi prodajni uspešnici francoskih ljubljenk Marie Darrieussecq in Amelie Nothomb. Leroy se je z zmago pridružil dolgi vrsti velikih francoskih literarnih imen, med katerimi so tudi Marcel Proust, Simone de Beauvoir, Romain Gary in Marguerite Duras.

Žalostna usoda znanilke novega časa
"Ta nagrada je tudi za Zeldo," je izjavil nad priznanjem zelo presenečen pisatelj. "Morala se je žrtvovati; nihče ni nikoli prepoznal talenta v njej." Zelda Sayre, ki se je s slavnim pisateljem poročila leta 1920, je namreč tudi sama napisala knjigo, avtobiografski roman Save Me the Waltz (1932), sicer pa je slovela kot flapper. S to besedo so v dvajsetih letih 20. stoletja opisovali "novo vrsto" žensk, ki so nosile kratka krila in kratke lase, poslušale nekonvencionalno glasbo (džez) in na vsakem koraku kazale prezir do "spodobnega obnašanja".

"Gatsbyjevsko" življenje
Zakonca sta v propad zdrvela v slogu: selila sta se med svojimi postojankami v Parizu, na francoski rivieri in v ZDA, Zelda je vse več pila in kmalu sta bila znana kot del "lepih in padlih" v takratni družbi. Leta 1930 je doživela prvi živčni zlom; kmalu so ugotovili, da trpi za shizofrenijo in od takrat je bila obsojena na življenje v ustanovah. Pri 47 letih je umrla v požaru, ki je izbruhnil v psihiatrični bolnišnici, kjer je prebivala.

Gilles Leroy (48) je napisal že kakšnih ducat romanov in drugih knjig. Po novinarskih začetkih je v 90. letih zapustil Pariz in se v celoti posvetil pisanju. Leroy piše tako romane kot tudi novele; njegov prvi objavljeni roman je Habibi iz leta 1987. Goncourta je lani prejel ameriški pisatelj Jonathan Littell za knjigo Bienveillantes, ki jo je založba Gallimard prodala že v več kot 730 tisoč izvodih.

Še eno presenečenje
Tako kot že leta doslej so istočasno podelili še eno književno nagrado, Renaudotovo: prejme jo Daniel Pennac za memoare Chagrins d'École. Nad dobitnikom te nagrade, ki je v Franciji po pomembnosti takoj za Goncourtovo, so bili presenečeni vsi, na čelu s pisateljem samim: njegova knjiga se namreč ni uvrstila niti med finaliste izbora.

Ana Jurc