Gene Hackman se je pri 16 letih pridružil ameriškim marincem in kot radijski operater odslužil štiri leta in pol. Njegova kasnejša igralska kariera je bila dolga kar štiri desetletja. Petkrat je bil nominiran za oskarja, dvakrat je zlati kipec odnesel domov, nagrajen pa je bil tudi s tremi zlatimi globusi in dvema baftama. Foto: EPA
Gene Hackman se je pri 16 letih pridružil ameriškim marincem in kot radijski operater odslužil štiri leta in pol. Njegova kasnejša igralska kariera je bila dolga kar štiri desetletja. Petkrat je bil nominiran za oskarja, dvakrat je zlati kipec odnesel domov, nagrajen pa je bil tudi s tremi zlatimi globusi in dvema baftama. Foto: EPA
Maščevanje pri Morning Peaku je že četrti roman Gena Hackmana, tokrat se odvija na Divjem zahodu.
Maščevanje pri Morning Peaku je že četrti roman Gena Hackmana, tokrat se odvija na Divjem zahodu. Foto: EPA

Enainosemdesetletni Hackman, ki se ga večina verjetno najbolj spominja po vlogi zlikovca Lexa Luthorja v filmih o Supermanu, v kavbojskih dogodivščinah po ameriških prerijah ni neizkušen, saj je v svoji bogati karieri igral tudi v nekaj filmskih vesternih. Med njimi seveda izstopa Neoproščeno (Unforgiven) iz leta 1992 - Hackman je za vlogo šerifa Little Billa Daggetta namreč dobil oskarja za stransko vlogo.
Trpko najstnikovo maščevanje
"Bilo je zelo zabavno, saj sem večino romana napisal o Divjem zahodu leta 1890 v Novi Mehiki in delu južnega Kolorada. Te predele dobro poznam, zato sem si z lahkoto predstavljal, kako bi se mladenič počutil med ježo skozi to pokrajino,"je o svoji novi knjigi Payback at Morning Peak povedal Gene Hackman.
Zgodbo o 18-letnem Jubalu Youngu je pisatelj postavil na ameriški jugovzhod v časih, ko je bil ta še precej živahen in se mnogokrat ni držal zakonov. Zaplet je precej klasično vesternovski: mladi junak Jubal je priča nasilnemu sporu glede družinske kmetije v senci gore Morning Peak, v katerem izgubi vse ljubljene osebe. Skuša se otresti želje po takojšnjem maščevanju in se odloči poiskati pravico na drugačen način. Najstniškega Jubala nihče ne jemlje preveč resno, zato se s sam loti lova na morilsko bando, pri tem pa bojuje še notranjo vojno, da se ne bi vdal krutosti in maščevanju ter s tem prekršil vse, kar ga je učila njegova pobita družina.
Uživa kot igralec in pisatelj
Po nekaterih ocenah njegovega vesterna zna Hackman z dobro in hitro galopirajočo zgodbo z zanimivimi liki pritegniti bralca, če mu tu in tam oprostijo kakšen kliše. Sicer je konec svoje igralske kariere Hackman tudi uradno potrdil že leta 2008, a pravi, da se pisateljstva ni lotil zato, ker bi se naveličal tega, da so mu kot igralcu vedno drugi polagali besede v usta: "Nikoli se nisem naveličal govorjenja besedil drugih ljudi. Pravzaprav mi je na neki način všeč težko opravilo, kako oživiti avtorjeve besede, ne da bi jih spreminjal, temveč v življenje spraviti natančno tisto, kar je imel v mislih pisatelj. V tem procesu sem zelo užival. Sam pa pišem zato, ker imam ideje, ki jih rad zapišem na papir. V glavi imam like, za katere čutim, da jih lahko oživim," je o preskoku iz igralskega v pisateljski poklic še povedal Hackman.