Vidalov prispevek v kanon svetovne književnosti so predvsem številni zgodovinski romani - denimo Burr, 1876, Lincoln in The Golden Age - ter transeksualna komedija Myra Breckenridge, ki jo v slovenščini lahko beremo v prevodu Jureta Potokarja. Obenem je bil Vidal tudi literarna zvezda (ena zadnjih svoje generacije), stalni gost televizijskih oddaj in tabloidov, slaven do te mere, da so zanj vedeli tudi Američani, ki knjig niti pomotoma niso nikoli brali.

Mejnik povojne gejevske literature
Pisanja se je prvič lotil še kot 19-letni, na Aljaski nastanjeni vojak; njegov prvenec Williwaw temelji na njegovih lastnih izkušnjah iz druge svetovne vojne. Toda bistveno večje pozornosti je bila deležna njegova tretja knjiga, The City and the Pillar iz leta 1948 - pravzaprav je povzročila kar škandal, saj je šlo za eno prvih literarnih upodobitev odprto homoseksualnega in obenem družbeno prilagojenega protagonista (Knjigo je Vidal posvetil Jimmieju Trimblu, svojemu sošolcu, ki je padel v vojni in ki ga je pozneje navajal kot "največjo ljubezen svojega življenja".).

Žalitev za vsakogar
Vidal, ki je o samem sebi rad govoril kot o "uglajeni prasici", se je tudi nadvse rad zapletal v javne spore z različnimi figurami iz ameriškega javnega življenja; a če je bil že jedek in narcis, je bil obenem tudi nesporno eleganten in briljanten mislec. Nobenih zadržkov, denimo, ni imel pred tem, da ne bi Ernesta Hemingwaya razglasil za "šalo", Trumana Capoteja za "umazano žival, ki je nekako zatavala v hišo", in ugotovil, da so "tri najbolj bedne besede v angleškem jeziku 'Joyce Carol Oates'" (In najboljše tri besede? "Rekel sem ti.")
Največji trn v peti sta mu bila konzervativni mislec William F. Buckley jr. in pisatelj Norman Mailer, ki ga je Vidal nekoč mirno primerjal s serijskim morilcem Charlesom Mansonom. Z Mailerjem tudi nista ostala le pri besedah: Mailer je Vidala pred nekim televizijskim nastopom butnil z glavo, ob drugi priložnosti pa ga je zbil na tla. Z Buckleyjem sta svoj antagonizem v eter pripeljala leta 1968, ko sta delala kot komentatorja na demokratični konvenciji; Vidal je Buckleyja označil za "pro-kripto-nacija", ta pa mu je vrnil s "pedrom" in z grožnjo fizičnega nasilja.

Vidal kljub vsem tem nasprotovanjem nikoli ni skušal brzdati svojega ega. Na ljudi vedno naredi vtis, da sem spoznal toliko slavnih ljudi, denimo Jacqueline Kennedy in Williama Burroughsa, je leta 2008 pripomnil v intervjuju za Esquire. "Ampak vedno zamešajo vrstni red. Ker zakaj ne bi bobu rekli bob - da so vsi ti ljudje hoteli spoznati mene in da jim je to tudi uspelo?"

V West Pointu rojeni Eugene Luther Vidal jr., ki je za svoje osebno ime kmalu prevzel materin priimek, je odraščal pod močnim vplivom svojega dedka, demokratskega senatorja Thomasa Gora, in takrat tudi odkril svoje zanimanje za politiko. Fant je hodil na ekskluzivne zasebne srednje šole, na kolidž pa se nikoli ni vpisal. Po ločitvi staršev se je njegova mama poročila s poznejšim očimom Jacqueline Kennedy; ta "naveza" je za Gora pomenila prost vstop v Belo hišo (dokler se seveda ni sprl tudi s Kennedyjevim klanom).

Kronist "smrti ameriškega imperija"
Po prvih literarnih uspehih je Vidalova literarna zvezda začela zahajati - morda zaradi škandala okrog romana The City and the Pillar - zato se je raje osredotočil na televizijo in filmske scenarije. H književnosti se je vrnil v šestdesetih, s knjigami Julian, Washington, D.C. in Myra Breckenridge. Še največ uspeha je požel s svojimi opisi zgodovinskih osebnosti, denimo Aarona Burra in Abrahama Lincolna, prek katerih je podal svoja stališča o tem, kdaj je po njegovem Amerika zdrsnila s svojega piedestala.

Vidal je bil tudi mojster ostrih esejev na temo družbe, spolnosti, književnosti in politike; še posebej ga je mučila politika in to, čemur je rekel "smrt ameriškega imperija". "Genialnost našega vladajočega razreda je v tem, da zna ljudi odvrniti od tega, da bi kdaj podvomili o pravičnostio sistema, v katerem večina gara kot črna živina, plačuje visoke davke in ne dobi ničesar v zameno," je nekoč pripomnil.

Bil je tudi vztrajen kritik ameriškega militarizma: med drugim je trdil, da je Busheva administracija vnaprej vedela za teroristične napade 11. septembra 2001.

V boju za senatorski stolček je bil Vidal, daljni bratranec bivšega podpredsednika Ala Gora, neuspešen kar dvakrat: leta 1960 v New Yorku in 1982 v Kaliforniji. Z esteblišmentom si pravzaprav nikoli nista bila zelo blizu: z izjemo Narodne knjižne nagrade leta 2009 ni dobil nobenega uglednejšega literarnega priznanja; prvič je zavrnil celo članstvo v ameriški Akademiji književnosti in umetnosti, češ da "je že član Diners kluba".

Ljubezen, daljša od večine zakonov
Mož, ki je Ameriko nekoč opisal kot "deželo pustih in domovino prozaičnih", je od šestdesetih dalje velik del svojega časa preživel na italijanski obali. V ZDA se je za stalno vrnil šele leta 2003, malo preden je njegov partner Howard Austen, s katerim sta bila skupaj več kot pol stoletja, izgubil bitko z rakom. Vidalovo smrt je za časopis Los Angeles Times potrdil njegov nečak Burr Steers, ki je povedal, da je pokojnik bolehal "že dalj časa".