Gustave Flaubert je bil izredno pikolovski pisatelj, ki je roman vedno znova pregledoval in ga popravljal. Tako je rokopis romana, ki so ga izdali na nekaj manj kot 500 straneh, na koncu obsegal kar 4.500 strani. Foto: Projekt Bovary
Gustave Flaubert je bil izredno pikolovski pisatelj, ki je roman vedno znova pregledoval in ga popravljal. Tako je rokopis romana, ki so ga izdali na nekaj manj kot 500 straneh, na koncu obsegal kar 4.500 strani. Foto: Projekt Bovary
A. Richemont: ilustracija iz romana Gospa Bovary (1905)
Flaubertov rokopis je šest let pregledovalo in prepisovalo 130 prostovoljcev s celega sveta. Foto: Projekt Bovary

Na spletni strani, posvečeni temu vrhunskemu delu francoskega realizma, lahko namreč prebiramo popolni izvirnik romana o večno nezadovoljni Emmi Bovary, katere nečimrnost je povod za propad nje in njenega moža. 130 prostovoljcev s celega sveta se je prebijalo skozi zapiske Gustava Flauberta in jih pretipkavalo. Zdaj so objavljeni na svetovnem spletu in to je prvi projekt, ki nam ponuja popolni vpogled v proces nastajanja romana, zaradi katerega domnevne obscenosti se je Flaubert leta 1857 znašel celo na sodišču. Ravno zaradi tega procesa pa je roman tudi zaslovel in postal absolutna uspešnica petdesetih let 19. stoletja.

Izredno pikolovski in nikoli povsem zadovoljen pisatelj
Na 4.500 objavljenih straneh lahko sledimo toku Flaubertovih misli, opazujemo njegovo nenehno piljenje jezika in vsebinskih podrobnosti, obenem pa opazujemo tudi dialog med pisateljem in založnikom, ki je v rokopis vnašal korekcije. Del rokopisa so tudi pasusi, ki v uradni različici romana nikoli niso bili objavljeni. Vsem, ki se soočijo s Flaubertovim rokopisom, nemudoma postane jasno, da so se srečali z izjemno pikolovskim pisateljem. Kot piše časopis The Independent, je Flaubert prav manično popravljal svoja besedila in včasih prepisoval cele strani, pa čeprav je na koncu premaknil le besedo ali dve.

Tudi do deset ur za 'dešifriranje' ene strani
Prostovoljci, med katerimi so bili tako univerzitetni profesorji kot tudi navadna čistilka, so imeli izredno težko delo. Flaubertova pisava je namreč včasih tako nečitljiva, da se bralec komaj prebije skoznjo. Oziroma kot pravi profesor Yvan Leclerc z univerze v Rouenu: "'Dešifriranje' ene same strani Flaubertovega rokopisa lahko traja med tremi in desetimi urami." Celoten projekt je tako kljub izredno velikemu številu sodelavcev trajal kar šest let. In še vedno ni popolnoma končan. Na spletni strani so namreč objavljene tudi kopije rokopisa in vsi so vabljeni, da sporočijo pripombe, če se ne strinjajo z objavljeno transkripcijo. Rokopis romana Gospa Bovary hrani rouenska knjižnica, kateri je roman podarila Flaubertova nečakinja.

P. B.