Obe sta izšli pri založbi Mladinska knjiga.

Nanizala 100 trivrstičnic
Makarovičeva je tokrat nanizala 100 trivrstičnic, prispevala pa je tudi avtorske ilustracije. "Haikuji se kar utrinjajo," je po nastopu povedala Makarovičeva, ki se je pred dvema letoma lotila haikujev brez vsakršnih izkušenj s to obliko pesništva. Pred tem pa je že načrtovala pesniško upokojitev.

Pravi, da so ji omejitve, ki jih prinaša haiku, zelo blizu: "Poezijo sem vedno pisala v strogi formi, v strogem ritmu, ali z rimami ali z asonancami. Nekako se mi zdi, da mi je blizu stroga disciplina pri pisanju in da šele v izbrušeno formo leže vsebina."

Močni in ostri kot britev
V nastajanju so tudi že nove pesmi izpod peresa Makarovičeve. "Izgleda, da me bo treba odstreliti, ker ne znam nehati. Stokrat sem se že poslovila in od poezije in pravzaprav že tudi precej od sebe, potem pa je nekaj v zraku, rečem si, samo še to," je povedala pesnica, ki se ji je zapisal tudi haiku: "V noč za zadere / sova skovikarica: / Enkrat bo zadnjič!"

Pri Mladinski knjigi so haikuje Makarovičeve opisali kot močne in ostre kot britev, pa vendar tudi čudežno krhke in lepe.

Irena Matko Lukan, ena od urednikov zbirke, je povedala, da je pesnica ugotovila, "da je v njej toliko stvari, ki jih lahko s to formo izpove, da se preprosto ni zmogla ustaviti".

Zbirko sta uredila še likovni urednik Pavle Učakar in nedavno preminula Jasna Merc, njej je knjiga tudi posvečena.