Odraslemu bralstvu je namenjen drugi roman slovenske igralke Barbare Cerar, naslovljen Prod, ki sledi njenemu lanskemu romanu Pretežno jasno. Dragan Petrovec pa je napisal knjigo humoresk Brodolom, o kateri je povedal, da je v njej skoraj vse res in da gre za avtobiografijo. "Meni se take stvari dogajajo," je poudaril. Po lastnih besedah sprva ni želel pisati humoresk, zasluga zanje pa gre številnim resničnim dogodkom, ki se mu pripetijo v življenju.

Sicer otroška pisateljica Nina Mav Hrovat se predstavlja s transgeneracijskim romanom Odprejo se vrata, v katerem sledimo glavni junakinji Ani, ki se spominja svoje mladosti na onkološkem oddelku, delo pa vzporedno opisuje njeno sedanjost socialne delavke v na videz srečni družini. Avtorica je na predstavitvi novih izdaj povedala, da z izjemo otroštva protagonistke ne gre za avtobiografski roman, dogajanje v njem pa opisala kot dinamično in optimistično.

Izšla je tudi mladinska kriminalka Škorpijonov pik Nine Mav Hrovat z ilustracijami Damijana Stepančiča, v kateri se ponovno vračajo orientacisti, ki ob vrnitvi z orientacijskega tekmovanja v Benetkah padejo v roke preprodajalcem organov. Avtorica se je ob pisanju knjige, kjer humor mehča težo resnih dogodkov, po lastnih besedah izobraževala tudi sama.

Tretji del zbirke SuperVid Bitka na bazenu Žige Valetiča z ilustracijami Jake Vukotiča je novo delo o slabovidnem, a zelo dejavnem Vidu. Tokrat je v klasični fikciji, ki jo zaznamuje dinamičnost in hudomušnost, Vid je žrtev zoprnega sošolca v šoli v naravi, a se nato na zaključni tekmi v bazenu izkaže, kdo je v vodi spreten kot riba. Valetič je na predstavitvi založbinih novosti povedal, da se ob pisanju poskuša v celoti vživeti v slabovidnega fanta, kar sploh ni lahko. Sam si tudi želi, da bi v prihodnosti posneli televizijsko serijo po tej njegovi zbirki.

Strah je osrednja tema slikanice O zares glasnem strahu Aksinje Kermauner z ilustracijami Kristine Krhin, ki se na igriv način loteva tega čustva. Pisateljica je povedala, da je glavno sporočilo slikanice, kako si lahko sami pomagamo in da ni vse tako grozno, kot je videti na prvi pogled, ter da je mogoče v skupnosti premagati vse.

Izšel je tudi mladinski roman Pa ne že spet? slovenske pisateljice Cvetke Sokolov ter slikopis za najmlajše Slavice Remškar in ilustratorke Anke Kočevar Kdo je pomagal zajčku?.

Prevodna mladinska literatura je bogatejša za knjigo Lottie Brooks bi se najrajši vdrla v zemljo britanske pisateljice in ilustratorke Katie Kirby, ki jo je v slovenščino prevedla Meta Osredkar. Najstniško branje po koncu šolskega leta prinaša prva v seriji ilustriranih knjig o Lottie. Knjiga govori o preizkušnjah, ki jih puberteta prinaša 11 let in tri četrt stari naslovni junakinji, ki jo odlikuje smisel za humor. Najstnica pubertetniške pripetljaje tudi skrbno zapisuje v svoj dnevnik.

Meta Osredkar je poskrbela tudi za prevod mladini namenjene knjige Zakaj je umetnost polna nagcev? britanske umetnostne zgodovinarke, novinarke in umetnice Suise Hodge. Avtorica skozi 22 vprašanj in odgovorov razumljivo in na lahkoten način mlade bralce popelje v svet umetnosti.