Poleg razkritja celotnega ožjega seznama sveže odprti arhivi v Stockholmu pričajo tudi, da je takratna ocenjevalna komisija čislala njegovo "poezijo, ki z delovanjem elementarne sile oživlja usodo in sanje celine", so bili nekateri člani Švedske akademije omahljivi zaradi "komunističnih teženj" tega čilskega pesnika, navaja The Guardian.

Pesnik, levičarski politik in diplomat
Spraševali so se namreč, ali so dela, kot so Nerudove hvalnice Josifu Stalinu, v skladu z določilom Alfreda Nobela, naj gre nagrada v roke "osebe, ki na področju književnosti ustvarja najbolj izstopajoče delo v idealni smeri", je povedal novinar švedskega časopisa Svenska Dagbladet Kaj Schueler, ki se je poglobil v dokumente švedske akademije iz leta 1971.

Takratni predsednik Nobelovega odbora Anders Österling je sicer pohvalil pesnikovo "poetično naravno moč in dinamično vitalnost", a se je hkrati spraševal, ali je "vse bolj prevladujoča komunistična težnja v njegovi poeziji združljiva z namenom Nobelove nagrade". Neruda, znan po svoji strastni, romantični poeziji, je bil tudi levičarski politik in diplomat ter tesen prijatelj čilskega predsednika Salvadorja Allendeja.

Književnikov "način razmišljanja – bodisi marksističen, sindikalističen, anarhističen ali kaj drugega – je stvar njegove svobodne pravice. Vendar je Neruda popolnoma politično vpleten, tudi s svojimi hvalnicami Stalinu in drugimi povsem propagandnimi podvigi. Na podlagi tega imam zadržke do njegove kandidature, ne da bi jo želel vnaprej odločno zavrniti," je že leta 1963 zapisal Österling. In pri tem mnenju je po Schuelerjevem prepričanju vztrajal tudi leta 1971.

Pomisleki tudi glede poznejšega nobelovca Becketta
Pred tem se je izrekel že proti kandidaturi Ezre Pounda, ker "propagira ideje, narava katerih je vsekakor v nasprotju z duhom Nobelove nagrade", in Samuela Becketta zaradi njegovega nihilizma. Österlinga so sčasoma le prepričali o umetniški vrednosti Nerudovih del, Beckett je Nobelovo nagrado prejel leta 1969, Pound pa se ni nikoli pridružil temu elitnemu klubu.

Kaj je še razkrilo odprtje arhiva?
Odprtje arhiva je razkrilo še, da so bili za Nobelovo nagrado za književnost leta 1971 nominirani tudi W. H. Auden, James Baldwin, Philip Larkin in Jorge Luis Borges. Auden se je poleg Patricka Whita, Andréja Malrauxa in Eugenia Montaleja uvrstil tudi v ožji izbor. White je nato prejel nagrado leta 1973, Montale pa dve leti pozneje. Malraux in Auden pa prav tako nista postala nobelovca. Seznam 90 imen, ki so bila nominirana v letu, ko so ovenčali Nerudo, je razkril tudi, da je bila med nominiranci le ena ženska, in sicer estonska pesnica Marie Under.