Faksimile je v. d. ravnatelju NUK-a Lenartu Šetincu predal umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša, vodja projekta Iconotheca Valvasoriana. Izvod številka 1 so v začetku februarja podarili Javnemu zavodu Bogenšperk, ki je od leta 1998 skrbnik gradu Bogenšperk, s čemer se je zbirka simbolno vrnila tja, kjer je na začetku bila.

Ena izmed večjih grafičnih zbirk
Grafična zbirka Janez Vajkarda Valvasorja (1641-1693) obsega grafike in risbe različnih formatov, ki vključujejo Albrechta Dürerja, Lucasa Cranacha in Jaquesa Callota ter druge znane in neznane mojstre nemških, avstrijskih, nizozemskih, flamskih, francoskih, italijanskih, angleških in kranjskih mojstrov 16. in 17. stoletja.

Valvasor je zbirko, ki jo je nakupil na štirinajstletnih potovanjih po Evropi, nalepil v zvezke velikega formata, vezane v usnje. Razporedil jih je po temah, tehniki in nacionalni pripadnosti avtorjev. Po različnih zvezkih so tako razvrščene mestne vedute, religiozni motivi, motivi vsakdanjega življenja, risbe kranjskih rastlin in še marsikaj.

Izvirnik v zagrebški nadškofiji
Izvirnik je v Biblioteki Metropolitani zagrebške nadškofije. Gostiša nam je namreč pojasnil, da je Valvasor po izidu Slave vojvodine Kranjske zaradi obsežnega finančnega vložka obubožal. Prodati je moral vse svoje imetje: gradove Bogenšperk, Črni potok in Lichtenberg ter rostno hišo v Ljubljani. Na koncu mu je ostala še knjižnica z 2.534 naslovi ter grafična zbirka. Ponudil jo je kranjskim deželnim stanovom v odkup, a ti niso pokazali nikakršnega zanimanja. Na koncu je tako celotno knjižnico odkupil zagrebški škof Ignacij Aleksander Mikulić.

Večkrat so si prizadevali, da bi zbirka prišla v Slovenijo, a jim seveda ni uspelo. So se pa odločili narediti znanstveni ponatis celotne zbirke.

Osem let dela skupine strokovnjakov
Faksimile zbirke je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Gostiša in sodelavci so projekt delali osem let, saj so vsako grafiko v zbirki znanstveno obdelali in označili v slovenščini, hrvaščini in angleščini.

Izdaja 17 ohranjenih zvezkov tako predstavlja edinstven strokovni in kulturni dosežek v svetovnem merilu, prav tako pa je tudi veliki tiskarski podvig, zatrjuje Gostiša. Ob bok se mu lahko postavita le še faksimilni izdaji Dalmatinove Biblije in Slave vojvodine Kranjske. Zvezki so oštevilčeni do 18, saj manjka četrti.

Sto izvodov po 30.000 evrov
Zbirka bo izšla v nakladi 100 izvodov, ker pa so knjige ročno vezane, bo izdelava potekala še nekaj časa. Če bi si jo kdo rad omislil, je njena cena 30.000 evrov. Kot je pojasnil Gostiša, še ni kupca, ki bi zbirko kupil zase, mnogi pa so jo kupili, da jo bodo podarili naprej.

Seveda pa so prvi oštevilčeni izvodi že rezervirani: številka 1 je kot rečeno romala v Bogenšperk, 2 gre v zagrebško knjižnico, ki hrani original, 3 gre na naslov londonske Kraljeve družbe, 4 je predsednik Danilo Türk daroval Evropski uniji, 5 gre Valvasorjevemu rojstnemu mestu Ljubljana, 6 njegovemu zadnjemu prebivališču, 7 pa bo "ostala" na SAZU-ju. Za številke od osem do 10 se še niso odločili, kam bodo odšle, 11 pa je darovana NUK-u.

Valvasor - polihistor in član angleške kraljeve družbe
Histograf, geograf, etnograf, topograf, kartograf, naravoslovec in tehnik, zbiratelj, risar in založnik Valvasor je na svojem gradu Bogenšperk imel izjemno knjižnico, zbirko mineralov, matematičnih in astronomskih naprav, predmetov z raznih področij, vsemogočih redkosti in starin, tiskarsko delavnico ter omenjeno zbirko grafik in risb.

Izobražen polihistor je bil namreč razpet med svetopisemske resnice in praznoverje na eni ter živo zanimanje za naravo, vojskovanje, zgodovino, življenje in njegove procese na drugi strani.
Zaradi svojega proučevanja delovanja Cerkniškega jezera je bil leta 1687 izvoljen za člana angleške kraljeve družbe (Royal Society) v Londonu, poleg tega pa so njegov spis objavili v dveh tujih znanstvenih zbirkah.

Letos 320-letnica izdaje Slave
Letos zaznamujemo 320. obletnico izdaje Slave vojvodine Kranjske, zato bo več podrobnosti o Valvasorju predstavljenih v kratkem.

Tekst in foto: Blaž Kosovel

Več fotografij si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji (kliknite za povečavo).