Avtor kultnega romana Trainspotting, ki je v devetdesetih neusmiljeno postavil ogledalo pred brezciljno, zgubljeno in zadrogirano mladino delavskih predmestij, je v tistih časih vedel, o čem piše - tudi sam je bil nameč odvisen od heroina. Letos mineva že deset let, odkar se je te odvisnosti odkrižal, in Welsh pravi, da se večino časa drži stran od vseh vrst omam "že zaradi strahu pred mačkom naslednjega dne". "Kasneje sem poskusil še enkrat, a mi je bilo naslednji dan neverjetno slabo - kot da plačujem za vsa leta razvrata."

In prav to, izogibanje mačku, je tema novega Welshevega romana, The Bedroom Secrets of the Master Chefs, ki je pravkar izšel tudi v ZDA. Posteljne skrivnosti kuharskih mojstrov je zgodba Dannyja Skinnerja, sanitarnega inšpektorja in neozdravljivega ženskarja v zgodnjih dvajsetih, ki si zatiska oči pred svojo naraščajočo ljubeznijo do alkohola.

Sanje vsakega alkoholika
Jezo in zagrenjenost sprošča nad abstinentnim kolegom, "trekkiejem", ki živi še pri starših. Po zaslugi nekakšnega čud(ež)nega uroka Danny doseže, da se stranski učinki in negativne posledice odvisnosti (maček, tresavica in luknje v spominu), ki si jih zasluži s popivanjem, nekako prenesejo na nedolžnega sodelavca.

Daljni odmev Doriana Graya
"Sam sem vedno sanjaril o tem, kako rad bi svoje počutje "dneva potem" prenesel na koga drugega", priznava Welsh, ki se te dni "zadeva" predvsem z zelenim čajem. Roman je nato začel dobivati svojo končno obliko, ko je pisatelj ponovno vzel v roke roman Oscarja Wilda Slika Doriana Graya, v katerem junak ohranja svojo angelsko lepoto, njegov portret na podstrešju pa se medtem grozovito stara in pači.

Sočenje z lastnimi sencami
"Ogromno pisateljev ustvarja poštene, dobre in všečne like, ker bi radi, da ljudje tudi njih vidijo kot take - pač, sindrom Jamesa Bonda," pravi Welsh, ki se baje povsem požvižga na to, kaj si kdo o njem misli. Po njegovem mnenju je skrivnost dobrega romana ravno v tem, da pisatelj poišče v sebi vse vzgibe svoje duševnosti, ki so jih kdaj zatrli. "Ljudje pišejo, da stopijo v stik z vsemi osebnostmi, v katere bi se lahko razvili."

Kritiki dvigujejo nos
In čeprav Posteljne skrivnosti očitno prihajajo od srca, si kritiki glede romana niso edini: v New York Timesu so zapisali, da je roman "izjemno slab", da "razočara v vseh mogočih pogledih" in da kar prekipeva od raznih klišejev. No, Welsh je kritike že davno nehal brati: "Vedno pravijo, da bi bil boljši pisatelj, če bi le opustil stalni tematiki drog in delavskega razreda. To je približno tako, kot če bi Evelyn Waugh rekli, naj neha pisati o fantih iz javnih šol." Avtorico romanov Brideshead Revisited in Men at Arms namreč šteje za svojo vzornico.

Da 45-letni pisatelj ni povsod osovražen, dokazuje že podatek, da že ima pogodbi za dve novi knjigi, naslednje leto pa se namerava prvič preizkusiti tudi kot režiser.