Glavna predstavnica "druge generacije" magičnega realizma v latinskoameriški književnosti, ki je 3. avgusta upihnila 65 svečk na torti, za 28. avgust napoveduje izid nove knjige, La suma de los días (Vsota dni), ki bo nekakšen "križanec med avtobiografijo in spomini". Zgodba se začne s prizorom celotnega klana Allende, zbranega na pogrebu njene hčerke Paule; v nadaljevanju pokaže, kako se družinska tragedija zažre v odnose med vsemi njenimi člani. "Družina pomeni varnost, družbo in zaščito; človeku uniči živce, a jaz brez nje ne bi mogla," pravi pisateljica. A ne pričakujte turobnega vzdušja: "To ni žalostna, ampak duhovita pripoved o tem, kako gre življenje kljub vsemu naprej."

Ženski glas Južne Amerike
Literarna kritika v Allendejevi pogosto vidi poosebitev latinskoameriškega feminističnega prebujenja v literaturi. V svojih delih odpira politična, zgodovinska in družbena vprašanja na način, ki je vse prej kot tradicionalno pasiven. Leta 1942 rojena nečakinja predsednika Salvadorja Allendeja je zaslovela že s svojim prvim romanom, Hiša duhov (1982), iz izgnanstva napisano epopejo polovice stoletja čilske zgodovine, ki je bila prevedena v 27 jezikov in še po četrt stoletja doživlja redne ponatise.

V času diktature Augusta Pinocheta, ki je z oblasti izrinil njenega strica, je 15 let živela v Venezueli in Španiji; ko se je leta 1990 vrnila v domovino, so ji podelili nagrado Gabriele Mistral. Smrt njene hčerke Paule je navdihnila roman z naslovom Paula (1995), omeniti pa velja tudi dela O ljubezni in sencah (1985), Eva Luna (1987), Afrodita (1998), Hči sreče (1999), Portret v sepiji (2000) in Zorro (2005).