Založnik in prevajalka sta "zgrožena", da je prišlo v turški izdaji do takšnega posega v vsebino, piše britanski BBC.

Popravek spregledan že 15 let
V izvirniku Coelho zapiše: "Odšla je v spletno kavarno in odkrila, da Kurdi prihajajo iz Kurdistana, neobstoječe države, trenutno razdeljene med Turčijo in Irak." V turškem prevodu pa je drugi del stavka spremenjen v "na spletu je pisalo, da so Kurdi živeli na Bližnjem vzhodu". Turški prevod dela je sicer s to spremembo od leta 2004 dočakal 38 ponatisov.

Can Öz, lastnik založbe Can, je s tvitom pritrdil bralcem, ki se pritožujejo nad vsebinskim posegom v delo. "Prevod bomo popravili v naslednji izdaji," je zagotovil.

Prevajalka ni kriva
Öz ne ve, kdo je odgovoren za nepravilno navedbo v turškem prevodu dela. "Naša izdaja je zelo stara. Kakor koli, izdajatelj nima nobene pravice spreminjati besedila, kot se mu zahoče," je še dejal. Stopil je tudi v bran prevajalki in dejal, da je do spremembe navedbe, kot kaže, prišlo pri postavljanju dela za tisk.

Temu, da je prišlo do poznejše spremembe besedila, je pritrdila tudi prevajalka Saadet Özen. Poudarila je, da to nikakor ni njen prevod, in objavila besedila, ki vključujejo izvirni zapis. "Poskušala sem se spomniti, ali sem takrat razmišljala drugače. Ampak nisem. Naša načela so tisto, kar nas reši v trenutkih neodločnosti. Prevod je vselej z roko v roki z interpretacijo, a cenzura ni sprejemljiva. Nikoli nisem bila za to," je tvitnila.

Največja narodna manjšina v Turčiji, ki pa se je v parlamentu ne sme omenjati
Med turško vlado in Kurdi, največjo narodno manjšino v tej državi, so bile vselej napetosti. Leta 1924 je bila v Turčiji prepovedana uporaba besed Kurd, kurdski in Kurdistan, nato pa so to odpravili. Kljub temu pa je Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v zadnjem desetletju prišla večkrat navzkriž s kurdskimi političnimi strankami. Leta 2017 je AKP celo sprejela resolucijo, ki prepoveduje omembo Kurdistana v turškem parlamentu.

Coelho je mednarodno najuspešnejši brazilski avtor, ki je najbolj znan po romanu Alkimist iz leta 1988. Po svetu je prodal več kot 350 milijonov knjig. Leta 2005 je obiskal Ljubljano, slovenska prestolnica pa je tudi kraj dogajanja njegovega romana Veronika se odloči umreti.