Gradbena dela se bodo začela predvidoma konec prihodnjega leta oziroma v začetku leta 2024, projekt pa je ocenjen na 100 milijonov evrov.

V letu 2023 je predvidena izdelava projekta za izvedbo gradnje NUK-a II in projekt za razpis, nato pa bo pripravljen še razpis za izvajalca gradbenih, obrtnih in instalacijskih del. Hkrati s tem bodo potekale še nekatere arheološke raziskave in izvedba vrtin za toplotne črpalke, navajajo na ministrstvu.

Kot sta novembra ob obisku NUK-a povedala predsednik vlade Robert Golob ter minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič, bo vlada povratna sredstva poiskala znotraj nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Če sredstev ne bi bilo dovolj, bo vlada manjkajoči del zagotovila v integralnem proračunu.

Zgodba NUK-a II se je začela na začetku 80 let preteklega stoletja, ko je na prvem arhitekturnem natečaju konec 80. let zmagal arhitekt Marko Mušič, a projekt ni bil izveden. Nato je bil pred desetimi leti na mednarodnem natečaju za projekt nove narodne knjižnice izbrana arhitekturna rešitev biroja Bevk Perović arhitekti. Na natečaj je sicer prispelo več kot 120 predlogov.

Arhitekt Matija Bevk je NUK II opisal kot platformo sodobnega izobraževanja in komunikacij, ki bo postala ena ključnih točk Univerze v Ljubljani, poleg tega bo NUK II tesno povezan z mestom. Po njegovih besedah NUK II ne bo podvojitev NUK-a, temveč ga bo dopolnjeval in razbremenil.

Zadnji v vrsti zapletov z gradnjo NUK-a II se je zgodil zaradi težave z delom zemljišča za NUK II v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL). Leta 2006 je bila namreč sklenjena pogodba med ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in Molom, po kateri je MOL zemljišča podelila za namen izgradnje NUK-a II, s čimer bi po izgradnji v objektu imela svoj solastniški delež. Vendar v pogodbo niso bila vključena tri zemljišča, ki takrat še niso bila zemljiškoknjižno urejena, za katere pa se je izkazalo, da jih je treba vključiti.

Ko je leta 2020 projektant oddajal vlogo za gradbeno dovoljenje, so ugotovili, da je za omenjena zemljišča treba pridobiti stavbno pravico. Zapletlo se je, ker je MOL izrazila željo, da država odkupi zemljišča v celoti. Konec leta 2020 je bila tudi narejena cenitev, a ker v proračunu ni bilo sredstev za odkup zemljišč, so se stvari zaustavile.

Razplet je sledil novembra lani, ko je ravnatelj NUK-a Viljem Leban s tedanjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec ter ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem podpisal dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij, ustanovitvi stavbne pravice in začasni uporabi dela nepremičnin za gradnjo NUK-a II, ki je uredil še zadnja odprta vprašanja glede rabe zemljišč.

Spomladi 2020 je sicer vlada projekt NUK-a II na podlagi interventnega zakona za zagon gospodarstva po epidemiji umestila na seznam pomembnih naložb. Ob nedavnem obisku Narodne in univerzitetne knjižnice pa sta Golob in Papič napovedala tudi pridobitev gradbenega dovoljenja.

Ravnatelj NUK-a Viljem Leban je tedaj poudaril, da gre pri NUK-u II v nasprotju s potrebami pred desetletji danes bolj za uporabniške prostore in ne za skladišča ter da bodo večino gradiva tudi v prihodnje hranili na Leskoškovi cesti. Nova nacionalna knjižnica bo zgrajena na zemljišču v neposredni bližini Križank na vogalu Emonske in Zoisove.

Z nočno čitalnico in 300 tisoč enotami gradiva v prostem pristopu
V NUK-u II naj bi bilo javnosti na razpolago 20 tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin z več kot 1400 študijskimi in 1500 uporabniškimi mesti. Glavni element bo velika čitalnica v več etažah, ki se bo referirala na Plečnikovo čitalnico v NUK-u. V NUK-u II bo na voljo 300 tisoč enot gradiva v prostem pristopu, objekt pa bo razpolagal tudi z nočno čitalnico, ki bo uporabnikom na voljo 24 ur na dan. Nova knjižnica je tako zamišljena kot vključujoč prostor učenja za vse generacije, odprt center znanja in kraj interdisciplinarnega sodelovanja, srečevanja skupnosti in stičišče univerzitetnega dogajanja.