Skoraj vse slovenske pisateljice in pesnice so izbrisali iz učnih načrtov, o nepriznavanju dela književnic pa priča tudi šokanten podatek, da je veliko Prešernovo nagrado za literaturo prejelo 67 moških in samo dve ženski.

Predsednica Slovenskega centra PEN Tanja Tuma je ob podelitvi letošnje nagrade mira, ki jo je za svoj izjemen opus o Almi Karlin prejela Jerneja Jezernik, spomnila na izbris slovenskih književnic iz učnih načrtov in literarnega kanona, na nepriznavanje njihovega dela ter na diskriminacijo ustvarjalk na področju književnosti.

"Prej smo imeli mir, zdaj imamo pa MIRO"
V zadnjih sto petdesetih letih smo imeli izjemne pesnice in pisateljice, ki so ostale popolnoma pozabljene, opozarja Tanja Tuma. Tudi zato so se pred desetimi leti odločile za ustanovitev Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA in še ene nagrade, ki po besedah sogovornice pomeni predvsem korektiv. Namreč ženske so bile pri podeljevanju najpomembnejših priznanj in nagrad popolnoma prezrte. O tem priča šokanten podatek, da je veliko Prešernovo nagrado za literaturo prejelo 67 moških in samo dve ženski. Zato nagrado mira podeljujejo izključno ženskam za njihovo literarno ustvarjanje in za določeno osebnostno držo ter si prizadevajo za vzpostavitev enakopravnega odnosa do ustvarjalk. Samo po sebi pa je zgovorno tudi dejstvo, da je Mednarodni center PEN prvo predsednico izvolil šele leta 2015.

Kot je zapisala predsednica Ženskega odbora MIRA Luna Jurančič Šribar, je MIRA ob ustanovitvi dobila prav zabavno popotnico. Med gospodi v upravnem odboru PEN-a je završalo: "Prej smo imeli mir, zdaj imamo pa MIRO." Da so moški kolegi nad tem precej negodovali, se spominja tudi Tanja Tuma. Vendar, kot meni Tanja Tuma, je prav nagrada mira v zadnjih desetih letih opozorila na ženske, ki so izjemno pomembne za slovensko književnost. Tudi če pogledamo število pesniških nagrad, nagrad za otroško književnost in nagrad za prevode, lahko sklenemo, da se je položaj v zadnjem desetletju rahlo izboljšal, pravi Tanja Tuma, hkrati pa opozori na neenakost pri podeljevanju velike Prešernove nagrade in nagrade kresnik. In zakaj so nagrade ter priznanja tako pomembni? Kot pojasnjuje Tanja Tuma, se literarni kanon ustvarja na podlagi nagrad, priznanj in literarnih kritik in če ključnih ustvarjalk v kanonu ni, bo, kot pravi sogovornica, čez sto let težko ustvariti realno podobo književnosti, ki je dejansko prisotna v današnji družbi.

Sorodna novica Nagrada mira za Jernejo Jezernik, ki je Almo Karlin "znova umestila na kulturni zemljevid Evrope"

"Izključevanje književnic iz slovenskih učnih načrtov je huda cenzura"
"Danes otroci in mladostniki slovensko in svetovno književnost spoznavajo kot slepci na eno oko," je kritična predsednica Slovenskega centra PEN Tanja Tuma in dodaja, da so skoraj vse slovenske pisateljice in pesnice izbrisali iz učnih načrtov. "V prvi triadi osnovne šole se tu in tam pojavi še kakšna pravljica, kakšno kratko besedilo ali otroška pesmica književnic. V tretji triadi ničesar, nobene književnice v obveznem naboru učnega načrta. V gimnaziji nobene; ne prevedene in ne slovenske ustvarjalke. Našo srenjo bi to moralo šokirati. Najbolj pa nas je leta 2022 presunilo dejstvo, ko so razpisali maturitetni naslov z naslovom Ženska na odru sveta, niti enega dela pa ni napisala dramatičarka, pa vemo, da imamo izjemne svetovne in evropske dramatičarke. Ženska na odru sveta se lahko pojavi samo tako, kot jo vidijo pisci? To je bil zame osebno prvovrstni škandal." Sogovornica je izjemno kritična do takšnega izključevanja književnic. "Če ustvarjalk ni v učnih načrtih, če za njih nikoli ne slišijo denimo ljudje, ki morda ne bodo študirali književnosti, je to zame preprosto cenzura." Čeprav je bil leta 2016 izveden strokovni posvet na najvišji politični ravni na temo učnih načrtov in enakosti spolov v književnosti, se do danes, po besedah sogovornice, ni spremenilo popolnoma nič.

"Sama sem pristojnim ministrom in ministricam napisala najmanj deset pisem, v katerih sem jih prosila, naj pogledajo učne načrte, naj posvetijo temu problemu, ki je izvor predsodkov, ki jih doživljajo ženske tudi sicer, več pozornosti, naj se tej tematiki strokovno posvetijo, vendar žal odgovora nikoli nisem prejela." Za takšno stanje, kakršno imamo, sta po besedah Tanje Tuma brez dvoma odgovorna Zavod za šolstvo in Ministrstvo za izobraževanje. Zastarela patriarhalna miselnost je prisotna v kulturnih krogih, kjer za neenak položaj književnic še vedno slišimo argumente, da ženske niso dovolj dobre in relevantne, še poudarja Tanja Tuma in dodaja, da se ista patriarhalna miselnost odslikava tudi v polju načrtovanja izobraževanja naših otrok in mladine, kar je seveda zelo slabo.

"Me nismo nobena margina, me smo več kot polovica človeštva"
V zgodovini književnosti, družboslovja in humanistike imamo izjemne ženske, ki so premaknile svet, poudarja Tanja Tuma in dejstvo je, da so bile ženske vedno vplivne in so predstavljale močan del sveta, zato je nujno, da so ta dejstva vidna in jasna tudi v učnih načrtih in učnih vsebinah. To pa je naloga, ki nas še čaka, pravi sogovornica in napoveduje, da si bodo za dosego tega cilja še naprej prizadevale.

Več o položaju žensk na področju književnosti lahko slišite v novi epizodi podkasta Na pravi strani.