To so okoliščine, v katerih se dogaja zgodba stripa Cukrarna. Zgodba slovenske pesniške duše ilustratorja Jaka Vukotiča ter pisatelja in pesnika Žiga X Gombača. Strip, ki je izšel pri založbi Škrateljc, pripoveduje o nekem večeru ob koncu 19. stoletja, ko so se v Cukrarni sešli štirje mladeniči in začeli umetniško smer, ki še danes nagovarja vse generacije.

Po besedah kustosa za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana Blaža Vurnika, ki podpisuje spremno besedo stripa, je bila stavba Cukrarne že od srede 19. stoletja primerna le za vojsko in najrevnejše, ki so se naselili v njej. Po potresu leta 1895, ki je še zaostril stanovanjsko stisko v Ljubljani, so se v Cukrarno naselili tisti, ki niso imeli kam drugam. V letih, preden se začne zgodba stripa, je bil tu socialni rob in v takih okoliščinah sta se tu naselila Dragotin Kette in Josip Murn - Aleksandrov. V Cukrarni sta se družila z Ivanom Cankarjem in Otonom Župančičem. Tu je četverica imela prostor, kjer se je lahko srečevala in ustvarjala.

Po besedah urednika Uroša Grilca je predstavljal strip velik ilustratorski izziv, pri čemer je Vukotiču uspelo vse dimenzije – zgodbo Cukrarne in Ljubljane, zgodbo štirih junakov moderne in poetičen scenarij – povezati v nežno in navdihujočo celoto.

Vukotič je na predstavitvi stripa dejal, da se je veliko ukvarjal s tem, kako začiniti izrazito poetični scenarij, a pri tem ne zapasti v banalnost in prav tako ne v pretirano temačno abstraktnost. Izziv je bil, kako z stripovsko poetiko združiti na videz nezdružljivo: depresivno - humorno, zgodovinsko točno - poetično, monumentalno - vsakdanje, sladko - kislo. "Na koncu sem vse skupaj posul s sladkorčki oz. v tem primeru cukrčki," pravi.

Žiga X Gombač je povedal, da mu je ustvarjanje stripa že od samega začetka predstavljalo velik izziv že zaradi pomembnosti same tematike – moderne. Kot pravi, je strip v njem odprl neke nove avtorske registre, za katere ni vedel, da jih ima. Kot ključno v procesu ustvarjanja je poudaril raziskovanje tako zgodovine Cukrarne kot biografij četverice. Tako je imel na voljo ogromno materiala in informacij, ki jih je bilo nato treba združiti s spoštljivim pristopom. V zgodbo je vpeljal še dve protagonistki – Muzo in Smrt – ki pravzaprav pripovedujeta zgodbo, poleg tega bralca uvedeta vanjo.

Cukrarna je prostor, ki je bil zaznamovan z bedo, trpljenjem in marginalnostjo vseh vrst, spomni Grilc. Obenem je prostor, kjer je pesniška umetnost v Sloveniji dočakala novo veliko poglavje. Zgodba je zato tudi polna svetlobe, upanja in navdušenja ter zavedanja štirih akterjev, da ustvarjajo neka novega.

Strip je izšel s podporo Javne agencije RS za knjigo in ob sodelovanju Javnega zavoda Mladi zmaji ter Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Predstavitvi je na parkirišču ob Cukrarni sledil glasbeni nastop z naslovom Ko strip zapoje Urha Mlakarja, ki je poetiko stripa Cukrarna uglasbil na sodoben način.