Knjiga po besedah Podgorškove k aktualnim odnosom med obema narodoma ne bo prinesla ničesar novega, saj se je lotila 19. stoletja, bo pa omogočila nov pogled na pretekli čas, ki je bil v preteklosti z nekaterih plati že obdelan, nihče pa se ni lotil celovitega pogleda. Foto: MMC RTV SLO
Knjiga po besedah Podgorškove k aktualnim odnosom med obema narodoma ne bo prinesla ničesar novega, saj se je lotila 19. stoletja, bo pa omogočila nov pogled na pretekli čas, ki je bil v preteklosti z nekaterih plati že obdelan, nihče pa se ni lotil celovitega pogleda. Foto: MMC RTV SLO
Jože Plečnik: NUK (1936-1941)
"Avtorici je treba priznati, da se je resnično dobesedno zakopala v goro časopisov v knjižnicah na Slovenskem in Hrvaškem, pa tudi arhivskih škatel z zapuščinami politikov se ni branila," je dejal recenzent knjige Andrej Rahten. Foto: Arhitekturni vodnik/Janez Marolt

Avtorica knjige Slovensko-hrvaška vzajemnost Nataša Podgoršek je na predstavitvi še dejala, da je poleg političnih okoliščin in zunanjih pritiskov tujih narodov Slovence in Hrvate povezovala tudi povsem iskrena človeška solidarnost.

Knjiga namreč govori o zgodovini slovensko-hrvaških političnih odnosov v drugi polovici 19. stoletja, izdalo pa ga je Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča iz Maribora, in sicer v novoustanovljeni zbirki, poimenovani Studia historica Slovenica.

Omogoča nov pogled na pretekli čas
Knjiga po besedah Podgorškove k aktualnim odnosom med obema narodoma ne bo prinesla ničesar novega, saj se je lotila 19. stoletja, bo pa omogočila nov pogled na pretekli čas, ki je bil v preteklosti z nekaterih plati že obdelan, nihče pa se ni lotil celovitega pogleda.

"Knjiga je deloma razdeljena kronološko, deloma pa po ključnih tematikah, ki so bile ključne v medsebojnih odnosih obeh narodov. Knjiga sledi razvoju želje po povezavi obeh narodov nekje od marčne revolucije sredi 19. stoletja, ko je bila želja sploh prvič izražena, do preloma stoletja," je dejala avtorica, ki si je pri preučevanju pomagala z arhivskim gradivom iz Zagreba, z Dunaja in iz Gradca ter časopisnim gradivom iz Hrvaške in Slovenije.

Predstavljena tudi stališča jugoslovanske socialdemokracije
Po besedah recenzenta Andreja Rahtena knjiga sodi med glavne glasnice "novega vala" raziskovanja zgodovine dveh sosednjih narodov, njeno kompleksnost pa še vedno dokazuje tudi vsakodnevno razpravljanje o mejnem sporu. V nasprotju z dozdajšnjimi tovrstnimi študijami so v knjigi podrobno predstavljena tudi stališča takratne jugoslovanske socialdemokracije.

"Avtorici je treba priznati, da se je resnično dobesedno zakopala v goro časopisov v knjižnicah na Slovenskem in Hrvaškem, pa tudi arhivskih škatel z zapuščinami politikov se ni branila. Številni citati iz slovenskega in hrvaškega časopisja nam pričarajo duh nekega časa, ko politično sodelovanje s hrvaško elito ni bilo obremenjeno s kontaminacijo v javnem mnenju, kot smo ji priča danes," je dejal Rahten in dodal, da so s knjigo vsi, ki se ukvarjajo s tematiko slovensko-hrvaških odnosov, dobili novo referenčno točko.

Začetek druge zbirke zgodovinskega društva
Predsednik zgodovinskega društva Darko Friš je ob začetku izhajanja nove zbirke pojasnil, da je to že druga njihova zbirka, ime pa je dobila po njihovi že desetletje stari znanstveni reviji. V njej nameravajo objavljati različne znanstvene monografije s področja zgodovine in drugih tematik, že letos pa kandidirajo za razpisna sredstva s kar šestimi monografijami.