V 85. letu je na prvi dan novega leta v domu za ostarele v Zugu (v Švici) umrl eden najbolj znanih in uspešnih pisateljev v nemškem jeziku - Johannes Mario Simmel. V svoji pisateljski karieri je Simmel, ki je bil Avstrijec, prodal 73 milijonov izvodov romanov in novel. Več njegovih romanov, tudi najuspešnejši Pa čeprav ni zmeraj kaviar, je prevedenih v slovenščino. Po predlogi njegovega romana Der Schulfreund je nastala tudi broadwayska predstava The Classmate.

Izmišljene zgodbe, resnične težave
Možgane in srce je treba nagovoriti v enaki meri, je nekoč izjavil Simmel. To pomeni: raziskovanje in zabava, veliki politični ideali in še bolj velikopotezno razmahnjena čustva. Svoj literarni pristop je krstil za "faction", kombinacijo fikcije in podatkov (in, roko na srce, pod grenkosladkimi zgodbami težav njegovih junakov se skriva ogromna količino temeljito raziskanega gradiva - natančnost, ki so mu jo verjetno vcepila leta novinarskega dela v petdesetih, ko je napisal celo vrsto reportaž o perečih težavah v svetu).

V knjigah, ki so bile prevedene v 33 jezikov, se je Simmel pogosto dotikal tem, kot so trgovina z drogami (Wir heißen euch hoffen, 1980), genski inženiring (Doch mit den Clowns kamen die Tränen, 1987), terorizem (Liebe ist die letzte Brücke, 1999), dvojna morala medijskih škandalov (Der Stoff, aus dem die Träume sind, 1971) in ekološke katastrofe (Im Frühling singt zum letztenmal die Lerche, 1990), pogosto pa je tudi pretresal težavo relativnosti dobrega in zla. Literarni kritiki so bili do Simmlovega ustvarjanja vedno nekoliko zadržani, češ da gre za trivialno literaturo, ki jo proizvaja t. i. "Bestseller-Mechaniker"; mu je pa kritiško priznanje prinesel roman Doch mit den Clowns kamen die Tränen (Toda s klovni so prišle solze, 1987).

V slovenščino so med drugim prevedeni njegovi romani Odgovor le veter pozna, Upanje je vse, Včasih je tudi jokati užitek, Sanjaj nemogoče sanje, Ljubezen je le beseda, Nihče ni otok, Afera Nine B., Bog varuje zaljubljence in Do bridkega konca.

Goreč pacifist
Simmel se je rodil na Dunaju 24. aprila 1924. Njegov oče, ki je bil Jud, je pred nacisti pobegnil v Veliko Britanijo, Simmel pa je drugo svetovno vojno preživel na Dunaju. Prvi roman je napisal leta 1949 (ko je delal kot prevajalec za ameriško vojaško administracijo v povojni Avstriji), a svet ga je zares opazil šele leta 1960, ko je izšla zgoraj omenjena vohunska zgodba Pa čeprav ni zmeraj kaviar. Zaradi svojih življenjskih izkušenj je bil vedno glasen nasprotnik skrajne desničarske politike (tudi javno je kritiziral "nenačelno in morilsko hujskanje proti tujcem", kot je opisal politiko Jörga Haiderja).

A. J.