Naslednji roman o Jamesu Bondu bo napisal britanski pisatelj William Boyd, znan predvsem po knjižni uspešnici Katero koli človeško srce. Knjigo bodo pri založbi Ian Fleming Publications izdali naslednje leto, ko bo minilo 60 let, odkar je lik supervohuna prvič zaživel v Flemingovem romanu Casino Royale.

Boyd za zdaj še noče razkriti veliko o nastajajočem romanu - pravzaprav ne vemo še niti naslova - je pa povedal, da je za ozadje dogajanju izbral družbeno in politično vrenje poznih šestdesetih. "Vse, kar lahko povem, je, da se bo pisalo leto 1969," je Boyd razkril za Radio Times. "Fleming je umrl leta 1964, v svojih petdesetih. Lahko si je predstavljati, da bi, če bi malo bolj skrbel zase, malo manj pil in kadil, tudi sam tistega leta izdal novo bondijado."

(Ključna?) napaka v Skyfallu
Najnovejšemu poglavju filmske veje franšize, Skyfall, ki je v pičlih 40 dneh postal najdonosnejši film v britanski zgodovini, se je Boyd zavestno izognil: "Namenoma ga nisem šel gledat." Ima pa na njegov račun vseeno pripombe: Bond se v "velikem finišu" novega filma Sama Mendesa namreč vrne na posestvo, kjer je odraščal, Skyfall v višavju Glencoe na Škotskem. "Bond je odraščal nekje v Wiltshiru (na JZ Anglije, op. n.)," opozarja Boyd, sicer precejšen strokovnjak za "mitologijo" Bonda. "Poslali so ga v internat Fettes v Edinburghu - tja je hodil tudi Tony Blair - ampak šele potem, ko so ga zaradi onegavljenja s sobarico vrgli z Etona."

Sam ne pušča nobenega dvoma o tem, kateri agent 007 mu je bliže: "V filmih je James Bond stripovski junak; v romanih je precej bolj problematičen, niansiran in zanimiv," priznava pa vsaj, da je robati, svetlolasi Daniel Craig izvirni Flemingovi viziji dosti bližje kot nekateri od njegovih polizanih predhodnikov: "Bondov oče je bil Škot, mati pa Švicarka, tako da v sebi nima niti kaplje angleške krvi. Niti pod razno ni tip uglajenega angleškega dandyja, kot je Roger Moore."

Boyd obenem poudarja, da so v pisni sagi o Bondu "zgodba in razvoj likov ter dobro staro vohunjenje" veliko pomembnejši od "razkazovanja najnaprednejše tehnologije": "Filmi se na neki način opirajo na avtomobile in napravice, ampak podrobno opisovanje v knjigi ne deluje enako, kot če nekaj takega vidiš na platnu."

V pisanju "novodobnih" bondijad sta se doslej preizkusila ameriški pisec trilerjev Jeffery Deaver (Carte Blanche, 2011) in Sebastian Faulks, ki je Devil May Care izdal ob Flemingovi stoletnici leta 2008. Deaver, ki je Bonda prestavil v sodobni čas, si je agenta zamislil kot veterana marincev, ki je med drugim služil v Afganistanu.