Letošnjega nagrajenca, ki je nagrado prejel v prostorih DSP-ja, je izbrala žirija v sestavi Niko Grafenauer (predsednik), lanski Jenkov nagrajenec Aleš Debeljak, Andrej Medved, Ifigenija Simonovič in Tomaž Toporišič.

Svetina se je v ožji izbor za Jenkovo nagrado uvrstil že lani, a je kljub pesniškemu opusu, ki obsega več kot 25 pesniških zbirk, do zdaj še ni prejel, je pojasnil predsednik žirije, ki je v obrazložitvi nagrade zapisal, da se zbirka Sfingin hlev ponaša z eksistencialno skušnjo, ki "v sebi nosi tako črno tektoniko individualnega kot zgodovinskega časa, v katerem se gnetejo, koljejo, odrešujejo in strmoglavljajo človeške usode najrazličnejših provenienc". K pisanju pesmi za zbirko je Svetino povabila založba, kar se mu je zgodilo prvič v zgodovini pesnikovanja, saj je v Sloveniji, kot pravi, ta praksa nekaj popolnoma nenavadnega.

Žirija je tudi letos izbirala med 300 pesniškimi zbirkami, izdanimi v zadnjih dveh letih. V treh selekcijah zbirk so se v končni izbor poleg Svetinove zbirke uvrstile še zbirke Za pol neba (Študentska založba) Miljane Cunta, Kot dar (LUD Šerpa) Primoža Čučnika, Zapuščeni kraji (LUD Literatura) Jureta Jakoba in Arie antiche (založba Družina) Braneta Senegačnika.

Prek grške mitologije v zlata šestdeseta
V zbirki 50 pesmi je Svetina povezal šestdeseta leta z novim tisočletjem in čas velikega pričakovanja z današnjo, digitalno določeno ter duhovno osiromašeno družbo. Zbirka pesmi prinaša obračun s pesnikovo preteklostjo in izkušnjami iz mladih let. Na predstavitvi knjige je pesnik povedal, da se ni izogibal tematik, kot so spolnost, mamila in alkohol.

Sfinga je seveda mitološka pošast, ki je sedela na pečini pred Tebami in mimoidočim zastavljala uganko (kaj zjutraj hodi po štirih nogah, opoldne po dveh in zvečer po treh?) ter pokončala vsakogar, ki ji ni znal odgovoriti. Edini, ki je znal odgovoriti, da je to človek, je bil Ojdip. Motiv iz grške mitologije, v kateri lev s človeško glavo predstavlja človeško podzavest, je Svetina povezal z lastno, intimno in zgodovinsko polpreteklostjo. Opisal je obdobje zlate dobe 60. let in mladost v "hlevu" navidezne mladostniške svobode ter uživaštva, ki ju je njegova generacija užila, dokler se ni postarala. Ti časi so se nepreklicno končali s Titovim pismom iz leta 1972, ki je naznanjalo svinčene čase.

Poleg poezije tudi eksperimentalno gledališče
Ivo Svetina, rojen leta 1948 v Ljubljani, je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Poleg poezije se je kot sodelavec eksperimentalnih gledališč posvečal tudi gledališču, od leta 1998 naprej pa je tudi direktor Slovenskega gledališkega muzeja.

V svoje pesniške zbirke (Svitanice, Pes in Perzijci, Botticelli, Joni, Dissertationes, Bulbul, Peti rokopisi, Knjiga očetove smrti, Glasovi snega, Na obali oceana, Tovarna poezije in druge) vnaša ezoterične, eksotične, pravljične in mitološke prvine v duhu poznega modernizma. Za zbirko pesmi Lesbos je leta 2005 prejel Veronikino nagrado, ki jo za najboljšo pesniško zbirko vsako poletje podeljuje Mestna občina Celje.

Še nekaj dni do konca Jenkovih dni
Jenkova nagrada, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko že od leta 1986, letos znaša 2.100 evrov. V prihodnjih letih namerava DSP več pozornosti nameniti vsem nominirancem za Jenkovo nagrado in jih tako približati bralcem.

Nocojšnja podelitev nagrade je osrednja prireditev, ki jo DSP pripravlja v sklopu Jenkovih dni. Ti bodo do petka ponudili še dva literarna večera. V četrtek se bo v Kulturnem društvu Simona Jenka v Mavčičah pri Kranju Svetini pridružila pesnica Ifigenija Simonovič, dan pozneje pa bo lavreatu mogoče prisluhniti še v knjigarni Goga v Novem mestu, kjer se mu bo pridružil pesnik Andrej Medved.