Društvo slovenskih književnih prevajalcev je Jermanovo nagrado za leto 2024 podelilo prevajalcu Branku Madžareviču za prevod dela Eseji I-III Michela de Montaigna. Komisija je v utemeljitvi zapisala, da smo z integralnim prevodom Esejev v slovenščini dobili eno tistih mojstrovin, v katerih se srečata vrhunski avtor in izjemni prevajalec.

Sorodna novica Bogdan Lešnik, Branko Madžarevič in Miha Marek nominirani za Jermanovo nagrado

Dragocen prevajalčev uvod razkrije paleto izzivov prevajalskega dela
Prevod Montaignovih Esejev je začel nastajati leta 1998 in se končal leta 2019, čemur so sledila štiri leta urejanja, piljenja, korektur in pisanja spremnih pojasnil in opomb. "Prevod je jezikovna mojstrovina, v kateri avtorjeva razmišljanja beremo v živem, sugestivnem jeziku s pridihom patine, ki jo ustvarjata bogato besedišče in skrbno izpeljane misli," je zapisala strokovna komisija v sestavi Nada Grošelj (predsednica), Nadja Dobnik in Tomo Virk.

Prevodi Branka Madžareviča so, kot piše v utemeljitvi, umetnine, ki zorijo počasi, potrpežljivo, s premišljevanjem, raziskovanjem in proučevanjem virov. Branje daje vtis lahkotnosti, kar je plod skrbnega in spretnega piljenja stavkov in le primerjava z izvirnikom in njegovimi variantami v sodobni francoščini razkrije kompleksnost in mojstrstvo prevoda.

Podoba moderni dobi pripadajočega človeka, ki hoče predvsem misliti s svojo glavo
Kot je ob prevzemu nagrade povedal Madžarevič, se je pri prevajanju potrudil po svojih najboljših močeh. "Besedila ne bi dal od sebe, če ne bi imel občutka, da gre za do neke mere lepo prezentacijo Montaigna," se je pošalil in dodal, da seveda ni popolna, kot noben prevod in nobeno literarno delo nista nikoli čisto dokončana, še zlasti ne eseji, ki so odprta forma.

Poudaril je, da je bil Montaigne v svojem času bran, sicer njegovi Eseji ne bi prišli do 20. in 21. stoletja. Pri prevajanju mu je bilo vodilo užitek branja v sodobni slovenščini; rekel si je, da če tega užitka ni, potem Esejev ni smiselno prevajati.

Monumentalni Eseji velikega francoskega misleca in pisca 16. stoletja
Zbrani Eseji francoskega renesančnega humanista, pisatelja in filozofa Michela de Montaigna so temeljno delo renesančne filozofije in obenem predstavljajo začetek zvrsti eseja. Montaigne je to kompleksno delo, ki v slovenski izdaji obsega 1300 strani, pisal od leta 1572 do smrti leta 1592, svoja razmišljanja je nenehno dopolnjeval in nadgrajeval, tako da celovito odražajo različne faze njegovega filozofskega mišljenja.

V svojih razmišljanjih se je dotaknil skoraj vseh človeških lastnosti in dejavnosti, renesančno miselnost in način življenja je zajel široko in mnogostrano. Izjemna širina virov, iz katerih črpa svoja razmišljanja, ponuja bralcu sladokusno zakladnico modrosti, navedb in razmislekov, ki segajo od antičnih osebnosti in mislecev do številnih Montaignovih sodobnikov.

Madžarevič zaslužen za prevode Célina, Flauberta, Geneta, Apollinaira in Louysa
Branko Madžarevič je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz angleščine in francoščine. V zgodovino slovenskega literarnega prevoda se je zapisal že s prevodom Rabelaisovega Gargantue in Pantagruela, za katerega je leta 1982 prejel Sovretovo nagrado in naslednje leto nagrado Prešernovega sklada.

"Njegovi prevodi so izjemnega pomena za širjenje izraznih registrov slovenščine, oblikovanje jezikovne občutljivosti v slovenščini ter prenavljanje in utrjevanje slovenske knjižnojezikovne norme," je Madžareviča še opisala komisija.