Na Poljskem rojeni avtor, ki ima zdaj tako poljsko kot britansko državljanstvo, si je nagrado prislužil s "pogumom in človečnostjo ter poglobljenostjo svojih filozofskih spisov", so svojo odločitev utemeljili podeljevalci.

Kolakowski v svojih delih biča duha ortodoksnosti in dogmatizem v ideologijah 20. stoletja, kritično pa se je loteval tudi marskizma, in sicer zlasti v delu Main Currents of Marxism. O njegovih idejah se lahko poučijo tudi slovenski bralci; v slovenščini je izšlo njegovo delo Mini predavanja o maksi zadevah.

V mladosti navdušen komunist
Kolakowski pa ni bil vedno tak nasprotnik komunizma, ampak je bil v mladosti, ko zaradi vojne ni hodil v šolo, ampak se je izboraževal sam, občasno pa se je udeleževal posameznih predavanj, zvest privrženec komunizma. Na varšavski univerzi je diplomiral z nalogo o Spinozi, nato pa postal prefosor in vodja oddelka za filozofijo na isti univerzi.

Cenjeno mesto pa je izgubil, ko je začel dvomiti o prednosti komunizma in stalinizma ter se filozofsko obrnil k intelektualni obrambi evropske civilizacije. Pri tem je še posebej poudarjal vlogo svobode in iskanja transcendentalnosti, prepričan pa je bil tudi, da smo zaradi svoje zmotljivosti obvezani vse trditve sprejeti s skepticizmom, a se potruditi, da bi jih razumeli.

Poljska ga je diskvalificirala, sprejel ga je svet
Po tem ko je izgubil svoje mesto na varšavski univerzi, je Kolakowski postal gostujoči profesor na univerzi McGill, leto kasneje je sledila selitev na univerzo Berkley, nato pa v Oxford, kjer dela še danes, čeprav se je vmes odpravil na nekaj odmevnih gostovanj.

Njegovo delo ni ostalo neopaženo, ampak mu je na primer Kongresna knjižnica v ZDA podelila prvo nagrado Johna W. Klugeja, ki jo je leta 2003 prejel za življenjsko delo na področju humanističnih ved. 18. februarja pa mu bodo izročili še Jeruzalemsko nagrado, ki so se je pred njim veselili tudi že pisatelji Simone de Beauvoir, Milan Kundera in Mario Vargas Llosa ter dramatik Arthur Miller.

M. T.