Oktobrske novosti na knjžne police - kot že rečeno - prinašajo roman megauspšene ameriške pisateljice Stephenie Meyer, ki je, predvsem med najstniki, zakrivila 'vampiromanijo' in se prav na njen račun lotila pisanja še enega romana o tej temi, in sicer iz druge strani. Kratko drugo življenje Bree Tanner namreč prikaže življenje, kot ga poznamo že iz sage Somrak, le da je tokrat pripovedovalka komaj nastala vampirka Bree. Z novim rojstvom pridobi nerazložljivo močne čute, nadčloveške reflekse in neustavljivo telesno moč, ob tem pa tudi vpogled v življenje Cullenovih in Belle Swan.
Ne spomni se več, kako je živela, preden je postala vampirka. Zdaj ve le to, da je življenje z drugimi novorojenimi vampirji zelo negotovo in da v njihovem svetu obstaja le nekaj pravil: pazi nase, drži se v ozadju, najpomembneje pa je, da se domov vrneš pred zoro, sicer umreš. Sčasoma spoznata, da so novorojeni vampirji le igračke v igri z usodnimi posledicami za vse. Bree in njen novi prijatelj Diego se morata odločiti, na čigavo stran se bosta postavila in komu sploh lahko zaupata. Toda kako lahko razkrijeta resnico, ko pa vse, kar vesta o vampirjih, temelji na laži?
Romantična zgodba o izdelovalki poročnih šopkov
Ljubezenski roman Postelja iz vrtnic pisateljice Nore Roberts prinaša zgodbo cvetličarke Emme Grant, ki ustvarja poročne aranžmaje in ki je bila že kot majhna deklica privrženka romantike. Pozneje moški kar rojijo okrog nje, vendar sama ne najde pravega. Pred nosom ima sicer Jacka Cooka, a ta je njej in prijateljicam tako blizu, da je skoraj že kot družinski član. Ko mu Emma vendarle vrne strastni poljub, se stvari zapletejo. Roman Postelja iz vrtnic, ki ga je poslovenila Suzana Pečnik, je drugi roman v zbirki Neveste. Prvi roman nosi naslov Sanje o beli poroki.
Nora Roberts (1950) je avtorica več kot 170 romanov, ki se večinoma znajdejo na lestvici New York Timesa. Z več kot 300 milijoni izvodov prodanih knjig je nedvomno ena najslavnejših in najbolj priljubljenih sodobnih avtoric ženskih zgodb. V pisanje jo je "prisilil" snežni vihar leta 1979. Takrat se je namreč preizkusila v zapisovanju zgodb, kar je bil začetek njene kariere.
Dve deli o človeku in njegovi notranjosti
Alenka Rebula je izdala knjigo Sto obrazov notranje moči, ki vodi bralca skozi temeljne izkušnje notranje človekove rasti, ob čemer avtorica uporablja govorico simbolov in mita. Vsako poglavje ima po eno stran ali največ dve strani besedila, ki je razdeljeno na kratke odstavke. Tako so bralci povabljeni v počasno branje in v ustavljanje ob besedilu ter v doživljanje notranjih podob. Poglavij je v skladu z naslovom 100. Manca Košir je v spremni besedi zapisala: "Veličastno delo. Prišlo je ob pravem času: ko se vse ruši okoli nas, mi postajamo kovači svetlih zvezd in svobodne ptice razprtih kril. Gradimo. Ker vse zna rasti, kliti brez muke in preminiti brez solz".
Pri Mladinski knjigi pa so v zbirki Esenca posthumno izdali delo Antona Trstenjaka Po sledeh človeka. Kot je zapisal avtor sam, je delo nastalo na željo tedanjega uredništva Sveta knjige. V njem naj bi povzel glavne misli iz že objavljenih del, in tako je nastalo novo delo, v katerem so nekatera poglavja povsem nova, kar velja predvsem za uvodno poglavje Po sledeh človeka. Bistvo Trstenjakove usmerjenosti bi najbolje označili kot ekološko, sistemsko ali zeleno na socialnem in duhovnem področju. Verjel je, da je resničnost smiselna celota, sistem, v katerem ima vsaka stvar svoje mesto in vrednost, torej vsak človek s svojim značajem, vsaka človekova življenjska izkušnja, vsaka človeška potreba, pa tudi njegova težava, stiska, zmota ali krivda. Njegovo življenjsko geslo je bilo: "Za človeka gre", piše na zadnji strani knjige.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje