Mladi avtor, ki je po izobrazbi filmski režiser, je pred tremi leti z romanesknim prvencem Čefurji raus! dokazal, da tudi slovenska literatura premore prodajne uspešnice, ki navdušijo literarne kritike.

Kot je na predstavitvi knjige dejal eden izmed urednikov pri Študentski založbi Aleš Šteger, roman Jugoslavija, moja dežela (zbirka Beletrina) "razširja bojno polje", ki ga je Vojnović začrtal s prvencem Čefurji raus!.

Vladan išče svoje mesto v balkanski zgodbi
Vojnovićev protagonist je 30-letni Vladan, otrok mešanega slovensko-srbskega zakona, ki nekega dne ugotovi, da njegov oče, oficir JLA, ni padel v zadnji balkanski vojni. Poda se na pot po Balkanu, da bi našel pobeglega očeta in ugotovil, zakaj je razpadla njegova družina in zakaj je razpadel svet, v katerem je ta nekoč živela.

Roman Jugoslavija, moja dežela določa, tako Šteger, veliko nelagodje prvoosebnega pripovedovalca, ki želi najti svoje mesto v balkanski zgodbi. Ta naenkrat ni več idilična in prepletena z nostalgičnimi epizodami nekdanje Jugoslavije, temveč prinaša polemično-analitičen pogled.

Po Vojnovićevih besedah so številni bralci pričakovali, da bo njegov drugi roman nekakšno nadaljevanje Čefurjev raus!, toda avtor mora pisati o tem, kar ga zanima, in pisatelj je prepričan, da njegova generacija doslej ni spregovorila o balkanski vojni. Ta tudi mene zadeva in boli, je dejal Vojnović, ki je roman začel pisati kmalu po izidu prvenca.

"Vojno je treba postaviti na mizo"
Urednica knjige Jelka Ciglenečki je ob tem opozorila na avtorjevo nepristajanje na stereotipne interpretacije in like, protagonistov oče tako ni pošast s televizijskih zaslonov, ter na to, da mora vsak prevzeti odgovornost za lastno usodo.

S tem se je strinjala tudi antropologinja Svetlana Slapšak, ki je Vojnovićev novi roman pozdravila predvsem znotraj obravnavane teme. Opozorila je, da se ne sme privoliti, kot bi to radi storili nekateri besedni ustvarjalci, v "smrt vojne v Jugoslaviji". "Pravico imam biti cinična in reči, da se zoperstavljam ideji o tem, da jugoslovanska vojna 'ni več seksi'," je dejala. Vojno je po njenem mnenju treba medgeneracijsko postaviti na mizo in razmisliti o besedah, ki so ubijale ljudi.

V četrtek, 24. novembra, ob 17.00 se lahko v okviru Slovenskega knjižnega sejma v 1. preddverju Cankarjevega doma udeležite pogovora z naslovom Jugoslavija, moja dežela?. Prehod iz Jugoslavije v Slovenijo v slovenskem filmu in literaturi doslej skoraj ni bil reflektiran - prvi obotavljivi poskusi na filmu se kažejo šele danes, dve desetletji pozneje. Kako gleda na to obdobje generacija, rojena po Titu? O tem se bo s pisateljema in cineastoma Goranom Vojnovićem in Nejcem Gazvodo pogovarjal Gorazd Trušnovec.