Josip Jurčič je na začetku julija 1868 "nastopil službo v uredništvu časnika Slovenski narod, ki so ga v Mariboru ustanovili izobraženci iz kroga štajerskih mladoslovencev. Leta 1872 so uredništvo prenesli v Ljubljano, Jurčičeva dela pa so ostala naša skupna dragocena dediščina," je povedala predstavnica Mariborske knjižnice Martina Magdič.

Sorodna novica 140 let od smrti Josipa Jurčiča, ki mu je posvečeno leto 2021

Kot pomembnega časnikarja ga je opredelila tudi Petra Kolmančič iz Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor: "Morda je celo malce krivično, da se ves čas postavljajo v ospredje njegova literarna dela, kajti pozornosti je vreden tudi njegov časnikarski opus. To leto vidim kot priložnost, da se prevetri tudi ta del njegovega ustvarjanja."

Program, ki ga je pripravilo več mariborskih kulturnih ustanov in organizacij, se je začel z videoprojekcijo v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) o 37 letih življenja Josipa Jurčiča. Sicer je bil pobudnik skupnega praznovanja Jurčičevega leta Zavod Razvoj Maribor, ki je pred leti ustanovil Lutkovno paragledališče Zvitorepec. Tam so pripravili uprizoritev po motivih Jurčičeve zgodbe Kozlovska sodba in jo nadgradili s slikanico in radijskimi delavnicami.

V novem razstavišču univerzitetne knjižnice, imenovanem Izložba UKM, ki je namenjeno mimoidočim, je do konca leta na ogled videoprojekcija 37: življenjska zgodba Josipa Jurčiča, ki jo podpisuje Nina Lončar. "Z malo besedami in veliko slikami oriše njegovo življenjsko pot in delo. V samo 37 letih je uspel toliko stvari napisati, domisliti, zagnati, kar je res izjemno, še posebej če upoštevamo, da je toliko njegovih stvari potem tudi ostalo v tej srenji," je dejala predstavnica knjižnice Jerneja Ferlež.

Sorodna novica Spomenik Josipa Jurčiča so očistili

Nina Lončar je v svoje videodelo vključila tudi posnetke Jurčičevega spomenika v Mariboru, ki so ga neznanci nedavno oskrunili z barvo, a so ga strokovnjaki za ohranjanje kulturne dediščine zdaj že očistili. Na Trgu generala Maistra, na robu katerega stoji ta spomenik, bo med 22. novembrom in 12. decembrom postavljena razstava Zdenke Gaiser, ki odkriva pisateljevo notranje življenje skozi pripovedi iz njegovih knjig.

Umetnostna galerija Maribor (UGM) 27. novembra vabi na Zmenek z Jurčičem, torej skoraj natanko na dan, ko so pred 64 leti postavili omenjeni spomenik.

30. novembra se bodo v okviru Rotovškega bralnega kluba Mariborske knjižnice v Vetrinjskem dvoru poglobili v prvi slovenski roman Deseti brat. Na ta veseli dan kulture, 3. decembra, pa bo MKC Maribor v sodelovanju s Prvo gimnazijo in Zavodom Razvoj Maribor izvedel literarni performans Tipkajmo z Jurčičem. Performerka Miša Gams bo dijake in ljudi s posebnimi potrebami povabila k nadaljevanju pisanja nekaterih Jurčičevih povesti. "Na ta način bodo Jurčičeva dela postala odslikava sodobne družbe, posamezniki pa se bodo preizkusili v vlogi pisca," so sporočili iz Zavoda Razvoj Maribor, ki spodbuja invalide za delo na področju kulture.

Prav tako 3. decembra se bo v GT22 odvila še okrogla miza Josip Jurčič ‒ pisatelj, pesnik, časnikar, na kateri bodo sodelujoči Polona Račič, Stane Kocutar in Zoran Petrovič predstavili Jurčiča v različnih družbenih vlogah.