Znane so že teme treh okroglih miz, ki jih bodo pripravili na 39. mednarodnem srečanju. Zbrani bodo delili misli o temah Ogroženi jeziki - izumirajoče kulture, Branje kot družbeni dogodek in Posttotalitarni odpor.

Knjižni jezik kot intelektualni instrument
Na prvo temo, Ogroženi jeziki - izumirajoče kulture, Peter Kovačič Peršin v svojem prispevku med drugim poudarja, da je izrazito knjižni jezik intelektualni instrument, s katerim posamezniki oblikujejo svoje mišljenje in ustvarjajo znanje, ki ga lahko posredujejo naprej. "Ogroženi jeziki in izumirajoče kulture, ki postajajo posebna značilnost sodobnega sveta, niso danes toliko posledica kulturnega imperializma večjih jezikovnih skupnosti in močnejših nacij. Pač pa postajajo vse bolj notranje ogroženi od samih nosilcev teh jezikov, ki v svetovnem komunikacijskem konglomeratu ne najdejo več ne dovolj motivacije ne moči za ohranjanje svoje lastne jezikovne in kulturne identitete," je med drugim še zapisal Peter Kovačič Peršin.

Pintaričeve misli o branju kot družbenem dogodku
O branju kot družbenem dogodku je svoja razmišljanja na spletni strani društva zaupal Miha Pintarič, ki meni, da se branje ne ukinja, ampak se spreminja njegova funkcija. "Beremo v funkciji podobe, se pravi predvsem podnapise. Beremo na spletu, kjer besedilo deluje skoraj kot podoba, zaradi protejskosti medija in možnosti interakcije pa izgublja dokončnost v tistem delu sporočilnosti, ki je bistven za etično formacijo bralca", dodaja Pintarič.

Kam vodijo protiideološka načela?
Edvard Kovač je o posttotalitarnem odporu zapisal, da je elemente starih totalitarizmov, ki so se prelevili v nastavke novih ideologij, težje razkriti, ker nastopajo v imenu protiideoloških načel. Kot še opozarja, padec totalitarizma ne pomeni vedno kritičnega mišljenja in razmišljanja, in meni, da poraz ideologij razsvetljeno misel le omogoča, v posttotalitarnih deželah pa vlada velika nostalgija po hitrih in enostavnih odločitvah.

Od leta 1926
Začetki slovenskega PEN-a segajo v leto 1926, njegov prvi predsednik pa je bil Oton Župančič. Pred drugo svetovno vojno je center uspešno posredoval v obrambi preganjanih primorskih pisateljev, na kongresu v Dubrovniku leta 1933 pa je bil tudi med pobudniki prve mednarodne obsodbe fašizma in nacizma. Center med vojno ni deloval, ampak je spet zaživel leta 1962, leta 1965 pa s prireditvijo svetovnega kongresa PEN-a na Bledu potrdil svojo vlogo stičišča med Vzhodom in Zahodom. Takrat so bili prvič kot opazovalci prisotni pisatelji iz nekdanje Sovjetske zveze.

Tradicionalna blejska srečanja centra, katerega namen je pospeševati prijateljsko sodelovanje med pisatelji vseh dežel sveta v korist razvoja literature, braniti svobodo misli in delovati za mirno sožitje med narodi, sodijo z večdesetletno tradicijo med najpomembnejša literarna srečanja v svetu.