Na okrogli mizi o cirkulaciji evropske literature in finančni podpori EU-ja so sodelovale Mateja Lazar z zavoda Motovila, pisateljica Gabriela Babnik ter pisateljica in prevajalka Jedrt Lapuh Maležič.

Velika uspešnost Slovenije prav na knjižnem področju
Mateja Lazar z zavoda Motovila, ki izvaja dejavnosti Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji, je predstavila uspešnost Slovenije pri črpanju evropskih sredstev v programu Ustvarjalna Evropa v prejšnjem sedemletnem obdobju, ki se je končalo lani. Po njenih besedah je Slovenija po številu projektov v podprogramu Kultura zasedla peto mesto, po vrednosti podpore pa deveto mesto, pri čemer je bilo prav področje kulture zelo uspešno znotraj kulturno-umetniškega področja.

Sorodna novica Gabriela Babnik po evropsko nagrado za obetavno avtorico

Slovenski založniki so namreč pridobili deset odstotkov celotne podpore za Slovenijo. V preteklem sedemletnem obdobju so tukajšnji vodje projektov skupno pridobili 24,5 milijona evrov podpore, pri čemer so deset odstotkov teh sredstev pridobile slovenske založbe. Mateja Lazar je kot enega najuspešnejših navedla zavod Beletrina.

Znotraj programa Ustvarjalna Evropa zadnjih trinajst let podeljujejo tudi nagrado EU-ja za književnost, ki jo je leta 2013 prejela tudi pisateljica Gabriela Babnik za roman Sušna doba. Nagrajeno delo je bilo posledično deležno večje pozornosti in je bilo prevedeno v petnajst večinoma manjših jezikov, njej kot avtorici pa je ta lovorika "dala krila, ker prihaja iz majhnega jezika, neko samozavest".

Jedrt Lapuh Maležič je poudarila, da je po njenem mnenju prevod v kateri koli tuji jezik za vsakega avtorja krasna novica, kot prevajalka pa meni, da pridobitev subvencije za neko knjigo ne pomeni nujno merila kakovosti. Opomnila je, da je veliko subvencioniranih besedil evropocentričnih – če niso takšna, pa se sprašuje, ali bodo našla bralstvo.

Teme evropskih avtorjev v odnosu do politične realnosti
Beseda je tekla tudi o vsebinah, ki se jih lotevajo evropski avtorji, in sicer v odnosu do trenutne politične realnosti. Gabriela Babnik se je sama odločila, da bo pisala o vzhodnoevropskem rasizmu. Verjame, da je književnost prostor, v katerem se povejo zamolčane stvari, in meni, da je prav, da literatura naslavlja teme, kot so migranti, begunska kriza in podobno. Vprašanje pa je, ali je avtor tudi slišan.

Sorodna novica "Če neki prevod uspe v Nemčiji, v Italiji pa ne, to pove več o tamkajšnjem trgu kot o sami knjigi"

Jedrt Lapuh Maležič se bo prav tako še naprej posvečala temam, kot so obrobne identitete, LGBT-tematika ali psihiatrične izkušnje. Veseli jo, da so knjige s tovrstnimi tematikami podprte, hkrati pa se sprašuje, kako preseči raven leporečništva. Mateja Lazar je dodala, da je ena od novosti novega cikla programa Ustvarjalna Evropa, da se založbe lahko povežejo z drugimi partnerji s področja knjige, kot so sejmi, festivali in podobno, ki knjigi odpirajo pot med bralce. Glede tem pa je po njenih besedah razpis vsebinsko zelo odprt.

Obstoj več Evrop znotraj Evrope
Vsaka od sogovornic je ob sklepu dogodka podala svoj pogled na to, kaj je evropska književnost. Mateja Lazar meni, da ta obstaja, če "jo gledaš od zunaj", medtem ko znotraj vidimo bolj partikularne literature. Gabriela Babnik meni, da zaradi samega historiata obstaja "nekaj takega, kot je evropska literatura", vendar smo zelo razdeljeni, in da obstajajo Evrope znotraj Evrope, pri čemer je hierarhija jasna. Po mnenju Jedrt Lapuh Maležič pa, če rečemo, da je evropska književnost tista, ki se ukvarja s samo idejo Evrope, težko najdemo evropsko književnost pri evropskih avtorjih, saj se ti v svojem pisanju ne zamejijo pri tej celini.