Penovci vidijo slabe strani globalizacije v amerikanizaciji, pa tudi krizi vrednost, ki sovpada tudi s trenutno finančno krizo. Novi predsednik Mednarodnega PEN-a John Ralston Saul vidi rešitev negativnih plati globalizacije v vrnitvi k filozofskim koreninam civilizacije. Saul pravi, da se na današnjo družbo zre skozi oči ekonomistov, poleg tega pa pisatelj vidi globalizacijo kot ideologijo s svojim propagandnim aparatom, ki se mu je treba upreti. V 18 mesecih, kolikor je minilo od začetka finančne krize, velikih premikov k novi paradigmi razmišljanja ni bilo, kar po Saulovem mnenju usmerja k razmišljanju, da ima civilizacija vendarle filozofske korenine. Krize se torej ne sme reševati z istimi sredstvi, ki so jo povzročila.

Razvrednotenje in amerikanizacija
Predstavnik slovenskega PEN-a France Bučar je na Bledu je opozoril, da smo v stanju, v katerem se je znašel današnji svet, zgolj zato, ker so ljudje živeli v napačnem prepričanju, da jim je vse dosegljivo. Toda svet je, tako Bučar, fizično omejen, končen, prevelika želja po njegovem popolnem obvladanju pa privedo do krize vrednot, ki smo ji priče danes.

Globalizacija ima pri nekaterih udeležencih blejskega PEN-srečanja prizvok amerikanizacije, ki pa je, kot je opozorila predstavnica češkega PEN-centra Eva Hauserova, lahko le prehodnega značaja. Češka je v postkomunističnem času hlepela po "Hollywoodu in ameriških bestsellerjih", toda pozneje so se Čehi znova začeli zanimati za svoje pisatelje in filme, skratka za "neglobalno" umetnost.

Kako bi se izkazali intelektualci kot voditelji?
Naslov okrogle mize Globalizacija: priložnost za vse ali nova kolonizacija za mnoge je obljubljal tudi pozitivne razsežnosti globalizacije, pri katerih je ostal le član slovenskega pisateljskega združenja Tone Peršak. Globalizacija po njegovem mnenju širi koncept človekovih pravic, prispeva k boljši kulturni izmenjavi in pogosto sproža soodgovornost za svet. Razprava pa je sprožila tudi vprašanje, kako bi bilo, če bi svet vodili intelektualci, pisatelji. Medtem ko so slovenski udeleženci opozorili, da avtorstvo slovenske ustave pripada pisateljem in pravnikom, je slovaški predstavnik Gustav Murin nad idejo o voditeljih-intelektualcih nekoliko manj navdušen.

Po njegovi izkušnji intelektualci države ne vodijo tako, da bi bili njeni prebivalci srečni, ampak se le posvečajo temu, kako bi pustili dober vtis. Saul je v šali dodal, da projekt vodenja tako kot vsem drugim lahko spodleti tudi intelektualcem. Po Saulovem mnenju je prednost intelektualcev ta, da se zavedajo, da je popolna gotovost lahko nevarna. Nejasnosti in odgovori, ki niso enoznačni, so dobra podlaga za širino misli in novih idej. Primer tovrstnega razmišljanja je tudi predlog Saula in podpredsednika Mednarodnega Pen-a Borisa A. Novaka, ki sta na blejskem srečanju pozvala k podpisu deklaracije, ki poziva, naj se Grčija ne vtika v poimenovanje makedonske države. Grčija namreč vztraja pri preimenovanju Republike Makedonije, na primer v Severno Republiko Makedonijo, penovci pa so prepričani, da se vsakdo lahko imenuje tako, kot si želi.