Tako se leta 1998 spominja pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan, ki ima v toplem spominu literarni večer v polni Kavarni Union, kjer je pesmi v švedščini brala pesnikova žena, Monica Tranströmer. Plod ljubezni, ki jo je omenjal Zupan, je po njegovem tudi prva izdaja Tranströmerjevih pesmi Napol dokončana nebesa iz leta 1998, ki jo je prevedla Maja Caserman.
"Ta knjiga je vplivala na mlajše slovenske pesnike, tudi na najboljšega med njimi - Jureta Jakoba," je še pojasnil na švedskemu pesniku posvečenem literarnem večeru, ki je potekal v Klubu Cankarjevega doma.
Najtežji oreh vremenske in pomorske realije
Poleg Zupana sta pesmi brali še pesnica Lucija Stupica in prevajalka Mita Gustinčič Pahor, ki je tudi spregovorila o svojih izkušnjah ob prevajanju njegovih pesmi. Avtorica prevoda izbora Tranströmerjevih pesmi Skrivnosti na poti je uvedla večer z nekaj pesmimi, med drugim iz prvenca 17 pesmi (1954). Prevajanje Tranströmerjevih pesmi, kot pravi, ni bilo lahko, eden najtežjih izzivov pa je bilo prevajanje realij, med njimi pomorskih in vremenskih.
Glede slovnične zgradbe pojasnjuje, da imajo njegove pesmi veliko sedanjih deležnikov, ki v slovenščini ne zvenijo tako elegantno, zato jih je bilo treba drugače ubesediti. Včasih je spremenila tudi besedni red.
Tudi Lucija Stupica se je spomnila leta 1998. Pravi, da ji je takratno branje zapustilo enega od močnejših spominov, ki jih ima na tovrstne dogodke. "Pri njegovi poeziji je bistveno odkrivanje. Čeprav se v prvem trenutku zdi enoplastna, lahka in pregledna, ob branju prihajajo glasovi od zadaj. Če so povezani s prispodobami, ki jih v določenem obdobju še globlje občutiš ali jih zaznaš tudi skozi svoja potovanja, so te še toliko močnejše. Tu se mi zdi, da je Tomas briljanten."
Tomasa Tranströmerja je že večkrat zaneslov v Slovenijo. Lani bi se kot častni gost moral udeležiti tudi slovenskih Dni poezije in vina, a je obisk zaradi šibkega zdravja opdovedal.
Kulturni stiki, ki segajo stoletja nazaj
Literarni večer je v sodelovanju s Cankarjevim domom priredilo Slovensko-švedsko društvo, ki je bilo ustanovljeno sredi devetdesetih let člani pa so bili že od začetka ugledni slovenski znanstveniki, literati in prevajalci. Sicer pa predsednik društva Janez Pergar poudarja, da segajo kulturni stiki med Slovenci in Švedi nazaj v 16. stoletje, enega izmed vrhuncev pa so dosegli na prelomu 19. in 20. stoletja, ko so se spoprijateljili številni besedni ustvarjalci, med njimi Alfred Jensen in Anton Aškerc.