Morda ima pri tem, da se založbe raje kot za hrambo knjig odločajo za njihov razrez, svoj delež tudi neprijazna davčna politika držav Evropske unije in drugih držav, ki so v procesu evropske integracije. Predpisi namreč silijo založbe, da plačujejo visoke davke na neprodano naklado knjig, kar nazadnje vodi v neplačevanje, to pa v uničenje knjig - tudi klasikov, kot je na primer Miltonov ep Izgubljeni raj, s prevodom katerega se je slovenski prevajalec Marjan Strojan ukvarjal 20 let. Prevod je izšel leta 2004, neprodani izvodi do letošnjega leta pa so uničeni.

Pisatelji v bran knjigi
Živa Rogelj je za TV Slovenija poročala, da to razburja tudi slovenske pisatelje, ki opozarjajo, da je uničevanje knjig mračnjaško ravnanje, o rešitvi katerega razmišljajo tudi na javni agenciji za knjigo. Njen direktor Slavko Pregl tako pravi, da so v novem razpisu znižali zahtevano naklado subvencioniranih knjig in da želijo, da so knjige na zalogi, ter da želijo oblikovati skladiščno distribucijsko središče za knjige v javnem interesu. Tako naj bi bile knjižne mojstrovine vedno dostopne bralcem.

Po drugi strani predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih meni, da smo edina država v Evropi, kjer ni mogoče vsak trenutek dobiti take klasike, kot je Miltonov Izgubljeni raj. Dodal je, da je zadnje čase šlo v mlin tudi precej slikanic in prevodov Shakespearja. "To je zadeva, ki nam je vsem neljuba. Nihče z veseljem ne daje knjig v razrez, vendar smo navsezadnje podjetja, moramo poslovati po ekonomskih načelih," v bran Mladinske knjige pravi Bojan Švigelj, pomočnik glavnega urednika založbe Mladinska knjiga.