Mira Furlan, hrvaška gledališka in filmska igralka, ki je zablestela tudi v ameriških gledališčih in filmih, je bila povsem zavezana umetnosti in resnici. Na začetku vojne ob razpadu Jugoslavije se je preselila v Združene države Amerike, prepričana, da za umetnost ne sme biti meja. Bila je intelektualka, ki si je vedno upala izraziti kritični pogled na dogajanje na območju nekdanje skupne države v devetdesetih letih – verjela je v pogubnost nacionalizma in sovraštva. Pisala je tudi kolumne za splitski politično-satirični tednik Feral Tribune, med drugim vzneseno razmišljanje ob svojem 49. rojstnem dnevu z naslovom Forever Young. Mira Furlan je umrla januarja letos, njeno razmišljanje o staranju, ki vpleta številne rokovske zvezde, pa lahko slišite v oddaji Literarni nokturno.

Sorodna novica Pred 140 leti se je rodil novoromantični pesnik Josip Murn - Aleksandrov

Cukrarno na Poljanskem nasipu v Ljubljani v zadnjem času v medijih omenjajo v povezavi z zahtevno prenovo, najbrž pa ne bo nikoli izginilo iz zavesti, da sta v njej na prelomu iz 19. v 20. stoletje umrla Dragotin Kette in Josip Murn - Aleksandrov. Prav od Murnove smrti je nedavno minilo natanko 120 let. Josip Murn - Aleksandrov predstavlja kljub zelo zgodnji smrti pri 22. letih za naše pesniško ustvarjanje prelomnico, brez katere slovenska sodobna poezija zagotovo ne bi bila to, kar je. Zato smo ob obletnici njegovo delo in življenje predstavili v Literarnem večeru, ki ga je pripravil Matej Juh, besedila pa interpretirali Branko Šturbej, Boris Juh in Zvone Hribar.

Sorodna novica Sin o svojem očetu Ernestu Sàbatu

Tudi Dante je napisal samo Božansko komedijo, pa je bilo to čisto dovolj.
110 let pa bo te dni minilo od rojstva argentinskega pisatelja Ernesta Sábata, ki je umrl skoraj stoleten leta 2011 in je v življenju napisal samo tri romane. Vse tri imamo prevedene v slovenščino: Tunel (1948), Grobovi in junaki (1961) in Abadon, pokončevalec (1974). Kljub po obsegu skromnemu opusu velja za enega najboljših latinskoameriških pisateljev 20. stoletja. Na očitke, da ima samo tri romane – ob množici knjig esejev in spominov – je Sábato odgovarjal, da je tudi Dante napisal samo Božansko komedijo, pa je bilo to čisto dovolj. Znan je bil tudi po tem, da je večino svojih knjig zažgal. V Literarnem portretu je Sábata leta 2001 predstavil Marko Jenšterle.

Vtis prihajajočih romanov Andreja Blatnika in Draga Jančarja
Tik pred izidom je novi roman Andreja Blatnika Trg osvoboditve, bliža pa se tudi izid novega romana Draga Jančarja, ki naj bi izšel jeseni. V Jančarjevem romanu se prepletajo reminiscence iz pripovedovalčevega otroštva, sanjski prizori, biblijske zgodbe in dogajajo se čudne reči. Zdaj so povsem resnične, potem zaplavajo v domišljijo in spet trdo pristanejo v življenju delavskega predmestja. V tem ozračju zlagoma stopa v ospredje usoda mlade ženske s podeželja, ki v mestu išče svojo pot v življenje. Kdo pravi, da se velike drame ljubosumja, izdajstev in prevar dogajajo samo na tebanskem dvoru? vprašuje pripovedovalec v tem romanu. In odgovarja, da se lahko zgodijo tudi tisočletja pozneje med preprostimi ljudmi v surovem okolju povojnega Maribora. Odlomku iz romana lahko prisluhnete v oddaji Izbrana proza.

Zgodba romana Trg osvoboditve Andreja Blatnika se začne 21. junija 1988, ko se v protest proti političnim aretacijam zbere množica ljudi. Med njimi je tudi mladi moški, ki ga v romanu spremljamo skozi desetletja, v katerih se zvrstijo desetdnevna vojna, spremembe političnega sistema in etičnih norm, pa tudi idealov. Dialoški prizori razkrivajo zapletenost prehajanja v čase, ko sanje sestopajo na trdna tla prostega trga dobrin in vrednot. Za pokušino lahko v oddaji Literarni nokturno prisluhnete poglavju z naslovom Obračun. Osamosvojitev Slovenije z vojno, ki je sledila njeni razglasitvi, pa je tudi zgodovinsko ozadje romana Moritz in Nathalie ali Strah pred hrepenenjem, ki ga je avstrijski pisatelj Gerald Szyszkowicz napisal leta 1991 kot ljubezensko zgodbo med slepim Avstrijcem Moritzem in Slovenko Nathalie, novinarko pri osrednjem časopisu. Vojni v Sloveniji, kot jo slika roman tega avstrijskega pisatelja, posvečamo Literarni nokturno 23.6.

Trubarjevemu dnevu, ki ga praznujemo 8. junija, pa je bil posvečen literarni večer Društva slovenskih pisateljev na Rašici, imenovan Dom v jeziku. Na njem so nastopili zadnji prejemniki Jenkove nagrade, nagrad kresnik, desetnica in novo mesto ter nagrade Prešernovega sklada: torej Brane Mozetič, Veronika Simoniti, Damijan Šinigoj, Sergej Curanovič in Brane Senegačnik. Prireditev smo prelili v torkov Literarni večer, ki ga je uredila glasbena urednica Tina Ogrin. Dogodek je moderiral Ambrož Kvartič, avtor uvodne poslanice slavnostne akademije pa je Igor Likar.