"Šele ko pridemo v nepopolno tišino gozda, / med pravo listje, otipljiv šelest, / mahovit, mehek, vlažen mrak – / bomo postali podobni mahu in skorji …"

Pesnik, esejist in prevajalec Piotr Sommer je eden najpomembnejših predstavnikov starejše poljske pesniške generacije. Na Poljskem je znan tudi kot odličen prevajalec sodobne ameriške poezije, med letoma 1994 in 2022 pa je bil urednik znamenite tamkajšnje literarne revije Literatura na svetu. V slovenščini ga v knjižni obliki lahko beremo v prevodu Primoža Čučnika, knjiga z naslovom Lirični dejavnik in druge pesmi je izšla leta 2004 pri Centru za slovensko književnost. Piotr Sommer je bil pred leti tudi gost literarnega srečanja Vilenica in pesniškega festivala Trnovski terceti. Za njegovo poezijo je značilno, da jezik v njej ni le sredstvo, temveč tudi njen namen, spogleduje se z narativnostjo, tuja pa mu ni niti nenavadna metaforika. Za Literarni nokturno njegovo poezijo interpretira Gašper Jarni.

"Nimam nič drugega kot svojo preteklost. Vendar to ni več niti sreča niti ponos: ena sama uganka, tesnoba. Rada bi mu izpulila njegovo resnico. Toda, ali človek lahko zaupa svojemu spominu?"
Simone de Beauvoir velja za buditeljico zavesti žensk o njihovi neodvisnosti, moči, da gradijo in nadzorujejo lastna življenja. Roman Strta ženska, izšel je skoraj dvajset let po izidu avtoričinega najbolj znanega dela Drugi spol, slika portret ženske, ki je pravo nasprotje neodvisnosti in moči. Pripoved, pisano v dnevniški obliki, spremljamo s perspektive Monique, ki po dveh desetletjih zakona spozna, da je bila globoka povezanost med njo in možem le njena iluzija, saj jo on že dolga leta vara. Monique se z resnico le s težavo sooča, ker je domala arhetip tiste ženske, ki je 'drugi spol', torej ženske, ki je v vsem podrejena moškemu in ki se kot ona sama opredeljuje predvsem v razmerju do moškega. Roman Strta ženska je poslovenila Ivanka Sket, izdala ga je založba KUD Hiša poezije. Odlomek za Izbrano prozo interpretira Vesna Jevnikar.

"Kadar so me vprašali, kakšna je razlika med filmsko in gledališko igro, sem
ponavadi odgovoril, da takšna, kot razlika med konzervo in slastno pečenko."
Kljub tem besedam, ki jih je igralec Polde Bibič zapisal v svoji knjigi Spominjarije, je Bibič ustvaril obsežen, razgiban in prepričljiv opus ne le gledaliških, pač tudi filmskih, televizijskih in radijskih vlog, napisal pa je tudi kar nekaj knjig spominske proze. V Spomine, pisma in potopise smo uvrstili Bibičeva Srečanja s kamero iz Sanjarij. Besedilo, ki pripoveduje o njegovem sodelovanju z Matjažem Klopčičem, interpretira igralec sam.

"Kak objesten ples na živem drevju. / Listi vsak za svojim ciljem hrepenijo, / že za verne duše pa vsi skupaj / mirno krog drevesa obležijo."
Literarni portret tokrat posvečamo češkemu pesniku, pisatelju in novinarju Janu Nerudi. Ob njegovem imenu verjetno nehote pomislimo na nobelovca Pabla Nerudo, ki pa si je svoj psevdonim izbral prav po Janu Nerudi, utemeljitelju češkega realizma. Jan Neruda je v središče svojega ustvarjanja postavil čustva, vero v človeka, naklonjenost do domačega okolja in obuditev češkega domoljubja. Predlogo za oddajo je pripravila Tadeja Šergan, v vlogah interpretov nastopajo Vesna Jevnikar, Aleš Valič in Željko Hrs. Režija: Klemen Markovčič.

"Star kmet sem zdaj, požvižgam se na uradni položaj!"
Prava poslastica za vse ljubitelje izbranega leposlovja pa je igrani Literarni večer, v središču katerega je slavni kitajski pesnik Wang Wei, pesnik kitajske zlate dobe, ki se je rodil leta 699 ali 701 v današnji provinci Shanxi. Kot članu ugledne aristokratske družine mu je bilo omogočeno izobraževanje v elitnih ustanovah, kjer se je izkazal za izjemno nadarjenega učenca. Uveljavil se je kot eden izmed najuglednejših umetnikov svojega časa, deloval je kot kot glasbenik, slikar in pesnik. Avtorica predloge za oddajo je Maja Lavrač, interpretirata Mojca Ribič in Boris Juh. Režija: Elza Rituper.