Kako pa prelije v verze bistvena spoznanja o bivanju mlada pesnica Edna St. Vincent Millay na drugi strani Atlantika na začetku prejšnjega stoletja? "Ne sprijaznim se s tem, da srca ljubeča trda prst tre …"

"Ti spiš. Krog tebe je tihota,
v njej duša je namah nesrečna
in moli v strahu: Bože dobri,
daj nama, da ta noč bo večna."

Pesnik, prevajalec, humorist in igralec Danilo Gorinšek se je rodil 19. februarja 1905 v Lipnici na Štajerskem, umrl je 30. aprila 1988 v Mariboru. Kot igralec je najprej nastopil v Šentjakobskem gledališču, pozneje se je šolal v zasebni dramski šoli Milana Skrbinška in Vala Bratine. Ob njegovem vsestranskem gledališkem delu (zadnje leto pred upokojitvijo, v sezoni 1963/64, je bil tudi direktor mariborske Drame) omenimo še njegovo poezijo za otroke in seveda njegovo humoristično ustvarjanje za Toti list, Večer itn. Ob 120. obletnici Gorinškovega rojstva se ga bomo v Literarnem nokturnu spomnili z njegovo erotično poezijo, objavljeno leta 1929 na Ptuju v njegovi edini pesniški zbirki za odrasle Žalostna ljubezen. Pesmi interpretira Željko Hrs.

"Nihče me ni mogel videti in včasih sem zrl globlje v notranjost gozda, a največkrat sem nadzoroval hišo, njena okna in predvsem vrata. Zvoki. Zveni. Šumi. Močno so me pritegovale hišne melodije, kot sem poimenoval vse zvočnosti, ki sem jih slišal doneti iz hiše."

Hiša je naslov poglavja iz nastajajočega romana Sarivala Sosiča z naslovom Izpovedi erotomana. Zgodba romana temelji na izpovedi ostarelega umetnostnega zgodovinarja, ki pa se je poleg ukvarjanja z umetnostjo veliko več in temeljiteje ukvarjal s seksualnostjo, z njenim razumevanjem in doživljanjem. Ritmično, mestoma izrazito lirično pripoved zaznamuje razdeljenost na poglavja, ki delujejo domala kot samostojne pripovedne celote, njihova posebnost pa je tudi, da so opremljena z didaskalijami.

"Potem si na prsi prilepim nalepko, na kateri je črno na belem zapisana ena samcata beseda: nemščina. To je to, to dejanje, od tedaj naprej se napis na mojih prsih glasi kot priznanje: nemščina. Ja, Nemec sem, ne po izvoru, po svetlih laseh, arijski krvi ali podobnih neumnostih, pač pa preprosto po jeziku, s tem pa po kulturi."

Esejist, novinar in pisatelj Navid Kermani se je rodil leta 1967 v Nemčiji iranskim staršem. V knjigi z naslovom Ob jarkih popisuje popotovanje od svojega doma v Kölnu do doma svojih prednikov v Iranu. Njegovo pisanje odlikujeta izjemno poglobljeno poznavanje družbenopolitičnih in zgodovinskih razmer Vzhoda in Zahoda in pretanjen občutek za slikanje človeških usod. Na poti med številnimi ruševinami sodobnega sveta se sprašuje o možnostih za gradnjo novega. V oddaji predstavljamo dva odlomka iz knjige, ki ju je prevedla Tanja Petrič, in sicer se v prvem pisatelj odpravi v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, v drugem pa v poljsko mesto Krakov. Bere Željko Hrs.

"Ko te kdo vpraša,
Kako je v Bosni,
mu zabriši v obraz:
najboljšim najtežje,
najslabšim najbolje."

Bošnjaški pisatelj, pesnik in scenarist Abdulah Sidran (1944–2024) je leta 2022 objavil knjigo z naslovom Nurija pa pravi. Legendarni scenarist filma Se še spominjaš, Dolly Bell? je v njej zbral kratke in kratke kratke zgodbe, utrinke, kolumne, domislice, drobce, ki jih je objavljal na Facebooku, vse pa je začinil z aforizmi o bošnjaški usodi. V Literarnem nokturnu lahko slišite skoraj vse avtorjeve aforizme iz omenjene knjige, bridke in brezkompromisne.

"Četrtek
Tudi če sem te v sredo
ljubila, kaj ti bo?
V četrtek te ne ljubim,
je pač tako.
Zakaj se pritožuješ,
zares ne vem.
Ljubila sem te v sredo.
Kaj naj zdaj s tem?"

Ameriška pesnica Edna St. Vincent Millay (1892–1950) je opozorila nase že, ko je imela dvajset let in je pesem Renascence poslala na pesniški natečaj ter po nekaterih mnenjih zmagala, po drugih pa so bili trije moški kolegi boljši. Vsekakor so imeli njeno poezijo za izjemno še v času njenega življenja; leta 1923 je dobila Pulitzerjevo nagrado za poezijo in leta 1943 Frostovo medaljo. Je morda t, da je bila ženska, krivo, da za osemnajst let starejšega Frosta vemo vsi, za Edno St. Vincent Millay pa pri nas komaj kdo? Ob njenih pesmih v prevodu Mateja Venierja, tudi avtorja Literarnega večera, si lahko mnenje izoblikujemo sami. Pesmi interpretira igralka Sabina Kogovšek, bere Renato Horvat, glasbena opremljevalka je Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef.