Walter Scott (1771‒1832) velja za začetnika, utemeljitelja in tudi najznačilnejšega predstavnika evropskega zgodovinskega romana. To zvrst je začel z romanom Waverley leta 1814, Starinar pa je tretji roman iz tega ciklusa. Zgodba se vrti okrog naslovnega junaka, ljubiteljskega zgodovinarja, arheologa in zbiralca dvomljivih antikvitet Oldbucka, osrednja ljubezenska zgodba pa je spletena okrog Lovela in Isabelle Wardour. Scott sam je zapisal, da je z romanom želel dokumentirati življenje na Škotskem v določenem obdobju in kako preteklost vpliva na sedanjost. V delu prevladuje komika s primesmi melodrame. Za oddajo smo izbrali četrto poglavje, v katerem Oldbuck povabi Lovela k sebi v Monkbarns in mu med drugim razkaže zaplato zemlje, ki jo je kupil za velik denar, saj naj bi bila na njej sled samega Juliusa Agricole. Prizor velja za enega najzabavnejših v romanu. Roman je prevedel Ivan Črnagoj, interpretira Željko Hrs.
Walter Scott: Starinar

O, mati vseh otrok sveta, Marija, ki vse poznaš in vidiš in umeješ, ki solze revnih med zaklade šteješ.
Pesnica Ljubka Šorli se je rodila leta 1910 v Tolminu. V Gorici je obiskovala trgovsko šolo in se nato zaposlila v trgovini. Okolje, v katerem je živela, je bilo narodnozavedno in kulturno usmerjeno. Sodelovala je v kulturnih in prosvetnih organizacijah, vodila je dekliški zbor. Jeseni 1933 se je poročila z Lojzetom Bratužem, učiteljem, zborovodjo in skladateljem, ki pa so ga že leta 1937 surovo umorili fašisti. Njene pesmi so se od dvajsetih let prejšnjega stoletja pojavljale v številnih revijah, koledarjih in časopisih, izid Izbranih pesmi pa je dočakala šele leta 1973, dvajset let pred smrtjo. Za njeno poezijo so značilne metrična urejenost in rime, v njih so opazni primorska in verska tematika ter motivi iz narave, mnoge njene pesmi so posvečene Mariji. Marijine pesmi Ljubke Šorli sta leta 1997 interpretirala Jožica Avbelj in Vojko Zidar.
Ljubka Šorli: Marijine pesmi

Vsakokrat, ko sta prišla do Močil, sta se pokrižala, se zgrabila pod pazduho in molče merila pot. Ko sta prešla nevarno mesto, sta si oddahnila in zapela pijansko pesem.
Za praznik Marijinega vnebovzetja smo izbrali tudi rahlo spominsko obarvano, a umetniško preoblikovano črtico z naslovom Mati božja v duplu. Napisal jo je France Bevk, ki se je rodil leta 1890 v Zakojci pri Cerknem, umrl pa leta 1970. Tudi njegovo življenje je v desetletjih po prvi svetovni vojni zaznamovalo fašistično nasilje. Med drugo svetovno vojno je bil med voditelji narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem. Po vojni je bil dejavno vključen v politično in kulturno življenje. Pisal je za otroke, mladino in odrasle. Eno njegovih najbolj znanih del je Kaplan Martin Čedermac. V kratki zgodbi Mati božja v duplu je s preprostim in umerjenim slogom sugestivno naslikal napol fantastično zgodbo iz svojih krajev. Interpretira Zvone Hribar.
France Bevk: Mati božja v duplu

Delo je imelo neki smisel, napolnilo je čas od enega obroka do drugega in tudi ni bilo brez vsake koristi za njih same, če si znal pametno uporabiti delovni čas.
Dramski teoretik, gledališki, literarni in filmski kritik, prevajalec in pisatelj Vladimir Kralj se je rodil 16. avgusta 1921 v Celju. Med drugim je s svojo študijo Dramaturški vademekum utemeljil dramsko teorijo na Slovenskem, prevedel je kar nekaj knjig, dokazal pa se je tudi kot pripovednik; napisal je novelistično zbirko Mož, ki je strigel z ušesi. V njej je opisal svoje izkušnje iz koncentracijskega taborišča Dachau. Vladimirja Kralja, ki je umrl 29. marca 1969 v Ljubljani, se bomo spomnili z njegovo novelo Dresura. Interpretira Urban Kuntarič.
Vladimir Kralj: Dresura

… o značaju nepomembnega pometača in smetarja, kakršen je bil tisti Marich, ki je nekoč, med prvo svetovno vojno, iz strahu pred vojsko pobegnil iz monarhije v Ameriko.
Frank Bükvič (1923–1995) se je rodil v Puconcih pri Murski Soboti. Leta 1946 je zapustil domovino, doktoriral iz gospodarsko-političnih ved v Gradcu, emigriral v ZDA in v New Yorku doktoriral iz germanistike. Na univerzi v Fairfieldu je poučeval nemško in rusko književnost in bil predvsem pisatelj. Že leta 1948 je objavil obširen roman Brezdomci, nato pa še vrsto drugih knjig. Martin Jevnikar je pisatelja Bükviča opisal takole: "Bükvič je velik pripovednik. Njegovi ljudje so izklesani, polni življenja, ne mislijo veliko, ampak delajo. Epsko pripovedovanje je preprosto, dramatično, barve so izrazite in ostre, predvsem pa so novi ljudje in njihovi problemi." Zgodbo Pometač Marich interpretira dramski igralec Aljoša Ternovšek.
Frank Bükvič: Pometač Marich

Potujem zmeraj sam, čeprav je kdo ob meni, nikoli pa ne potujem sam, ker je vedno nekdo v meni.
Sodobna slovenska književnost ni samo književnost, ki nastaja v Ljubljani ali Mariboru. Eden izmed književnikov, ki je s svojim opusom to potrjeval, je bil Ernest Ružič, pesnik, pisatelj in novinar, ki se je rodil 4. aprila 1941 v vasi Peskovci na severu Goričkega, umrl pa lani v Murski Soboti. Njegovo poezijo in tudi prozo bomo poslušali v Literarnem večeru, ki ga je na pragu tisočletja pripravil njegov pesniški in pisateljski kolega Milan Vincetič.
Ernest Ružič: Razsanjani dan