Kristina Brenk v naši kulturni zavesti živi kot pravljičarka, prevajalka in soustanoviteljica založbe Mladinska knjiga, kjer je dolgo delovala kot urednica in si prizadevala, da bi bila mladinska književnost obravnavana enakovredno leposlovju za odrasle. Po njeni zaslugi so slovenske slikanice in ilustratorji postali mednarodno prepoznavni in priznani. V igrani oddaji, ki je bila posneta leta 1986 v režiji Irene Glonar, Kristina Brenk predstavlja svojo pripoved Solsticij. Zgodba tematizira posameznikov obračun s samim seboj na pragu smrti.
Literarni portret – Kristina Brenk

Pri Mladinski knjigi so ob 110. obletnici rojstva Kristine Brenk izdali obsežno monografijo, album Draga Kristina; pri njegovem nastanku sta kot urednika sodelovala Andrej Ilc in Alenka Veler.
Literarna matineja – Kristina Brenkova, gospa, ki je ustvarila slovensko slikanico

"Ves čas se trudim biti pri jeziku, ki je moje osnovno orodje. "
Pesnik, pisatelj in prevajalec akademik Kajetan Kovič se je rodil 21. oktobra pred devetdesetimi leti v Mariboru. Diplomiral je leta 1956 na ljubljanski Filozofski fakulteti iz svetovne književnosti in literarne teorije. Njegovo poklicno življenje se je začelo z novinarskim delom, pozneje pa je bil urednik pri Državni založbi Slovenije.

Bil je eden izmed znamenite pesniške četverice, ki je leta 1953 izdala pesniško zbirko Pesmi štirih, za katero je veljalo, da je enkrat za vselej opravila s tako imenovano lopatarsko poezijo, socialističnim realizmom v slovenskem pesništvu. Intimizem, ki so ga Kovič, Zlobec, Menart, Pavček uveljavili, je bil tudi pozneje osrednja značilnost Kovičeve poezije.

Avtorica Klara Krapež je pred dvajsetimi leti naredila prerez skozi Kovičev literarni opus. O načinu svojega ustvarjanja je spregovoril tudi pesnik sam.
Literarni večer - Kajetan Kovič, pesnik, pisatelj, prevajalec, se je rodil pred devetdesetimi leti

"Dolga noč / Dolg dan / Kratko življenje"
Abbas Kiarostami (1940–2016) je bil iranski filmski režiser, scenarist in producent, pa tudi fotograf in pesnik. Režiral je več kot 40 filmov: kratkih, celovečernih, dokumentarnih in igranih. Njegova najpomembnejša dela so trilogija iz Gilana: Kje je hiša mojega prijatelja? (1987), In življenje teče dalje (1991) in Pod oljkami (1994); ter filmi Veliki plan (1990), Okus češnje (1997) in Veter nas bo odnesel s seboj (1999). Protagonisti v njegovih filmih so najpogosteje otroci, v dialogih, naslovih in temah njegovih filmov pa se velikokrat pojavijo verzi sodobne in klasične iranske poezije (pesnikov, kot so Rumi, Omar Hajam, Saadi ter Furough Farrokhzad in Sohrab Sepehri). Kiarostami je prejel več kot šestdeset iranskih in mednarodnih filmskih nagrad, med drugim zlato palmo filmskega festivala v Cannesu za film Okus češnje ter srebrnega leva beneškega filmskega festivala za film Veter nas bo odnesel s seboj.

Ob retrospektivi Kiarostamijevih filmov v Slovenski kinoteki – njegovi še neobjavljeni verzi v prevodu Žive Čebulj.
Literarni nokturno – Abbas Kiarostami: Pesmi

"Kaj naj bi pri lepotici vzbudilo zanimanje za pešajočega šestdesetletnika?"
Francoski avtor Marc Dugain, rojen leta 1959, je bil, preden se je posvetil pisanju, podjetnik. V svoja dela pogosto vključuje resnične dogodke iz polpretekle zgodovine in sodobnega francoskega političnega življenja.

V zgodovinsko-psihološkem romanu Ubili bodo Roberta Kennedyja profesor zgodovine iz Vancouvra obsedeno preiskuje povezavo med nasilno smrtjo svojih staršev v letih 1967 in 1968 ter atentatom na ameriškega politika Roberta Kennedyja, kot je razbrati iz odlomka v prevodu Tadeje Šergan, pa so profesorjevo družino zaznamovale tudi rane iz druge svetovne vojne.
Literarni nokturno - Marc Dugain: Umorili bodo Roberta Kennedyja

"Sovraštvo je zamrznjen kos mesa, samo postaviš ga na mizo in počakaš, da se odtali."
Pomembna zvrst proze Franja Frančiča v zadnjem času postaja črtica – oblikovno se avtor z njo še vedno opazno navezuje na Cankarja in Gruma, vendar ji da nezgrešljivo svoj, frančičevski pečat. To smo lahko opazili že v njegovih treh besedilih, ki so se uvrstila v ožji izbor za nagrado Arsova lastovka minuli mesec, podobno pa je z izbranimi črticami v tokratni oddaji. Naslov Lepo življenje ironično namiguje na vse prej kot lepo življenje otroka, ki odrašča v problematični družini.
Literarni nokturno - Franjo Frančič: Lepo življenje

"Plenk, se neslišno naredi razpoka v vesolju in list, ki ga že dolgo opazuje, se odtrga. "
Katarina Majerhold je diplomirala in magistrirala iz filozofije na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Študirala je tudi v tujini, na Danskem in Norveškem. Ukvarja se s filozofijo ljubezni, čustev, filozofskim svetovanjem in etiko, občasno tudi s pisanjem scenarijev za igrane in dokumentarne filme za RTV Slovenija. Piše pa tudi poezijo in kratko prozo, ki ju objavlja v različnih medijih, od revij do radia. Izdala je vrsto knjig, med drugim leta 2015 Ljubezen skozi zgodovino, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Za oddajo smo izbrali odlomek iz njenega daljšega leposlovnega besedila Dimnik Mladika. Ta pripoveduje o umetniškem paru, ki dobi v delo poslikavo visokega dimnika, to pa je povod za avtoričino odstiranje psihologije likov in družbene stvarnosti.
Izbrana proza - Katarina Majerhold: Dimnik Mladika

"Videla sem, kako je mama obudila moškega od mrtvih."
Kaitlyn Greenidge je afroameriška avtorica mlajše generacije. Njen prvenec Radi te imamo, Charlie Freeman (We Love You, Charlie Freeman) so kritiki New York Timesa leta 2016 uvrstili med deset najboljših knjig.

V njenem drugem – zgodovinskem romanu Libertie (2021) je v ospredju svobodno temnopolto dekle, ki vstopa v odraslost in se zave, da si njena mama, zdravnica in kot temnopolta ženska pionirka na svojem področju, želi, da bi tudi Libertie študirala medicino in pozneje delala skupaj z njo. Toda Libertie, ki jo bolj kot znanost zanima glasba, čuti, da jo mamine odločitve dušijo. Kot odrasla ženska poskuša razumeti, kaj svoboda za temnopolto žensko dejansko pomeni in se sprašuje, kje bi takšno svobodo lahko našla – zase in za prihodnje rodove. Roman je navdihnilo življenje ene izmed prvih afroameriških zdravnic v Združenih državah, dr. Susan Smith McKinney Steward. Odlomek je prevedla Petra Meterc.
Literarni nokturno - Kaitlyn Greenidge: Libertie

"Vse nas povezuje ena in ista sila; v vseh nas biva neskončna milost. Neskončna ljubezen. "
Dr. Dragan Potočnik je marsikaj: na mariborski Filozofski fakulteti predava zgodovino, med drugim je odličen poznavalec islama, avtor znanstvene monografije o Iranu, objavlja tudi leposlovje, hkrati pa je svetovni popotnik. Leta 2011 je tako pri založbi Pivec objavil Zgodbe z afriških in azijskih dvorišč, zbirko osebno intoniranih potopisov, s katerimi se je predstavil kot diskreten popotnik, opazovalec in prisluškovalec svetov, ki izginjajo. V oddajo Spomini, pisma in potopisi smo iz omenjene knjige uvrstili Zgodbo s kenijskega dvorišča, zgodbo o avtorjevem bivanju med plemenom Turkanov.
Spomini, pisma in potopisi - Dragan Potočnik: Zgodba s kenijskega dvorišča