Pogled v leposlovje nam tokrat odkriva subtilne analize kompleksnih medčloveških razmerij in številne (bolj ali manj fikcijske) spominske pokrajine.

V literarno pestrem tednu med drugim najprej izpostavljamo dva sodobna francoska ustvarjalca. Catherine Cusset, leta 1963 rojena francoska pisateljica in profesorica književnosti, v romanu Življenje Davida Hockneyja predstavi enega najbolj znanih sodobnih slikarjev, njegovo življenje in ustvarjanje, pot od Velike Britanije do Kalifornije, od ljubezni do izgub in razočaranj. Odlomek za oddajo Literarni nokturno je prevedla Tadeja Šergan.

Verjetno še bolj prepoznaven kot Cusset pa je Hervé Le Tellier, šestinšestdesetletni francoski pisatelj in jezikoslovec, avtor več kot dvajsetih proznih del, večinoma romanov in zbirk kratkih zgodb. Je predsednik skupine za potencialno književnost Oulipo, kar ni zanemarljivo za njegovo pisanje. Trenutno povezujejo bralci njegovo ime predvsem z romanom Anomalija, virtuozno napisanem besedilu različnih žanrov in s številnimi osrednjimi junaki. Avtor pove, da je Anomalija napisana tudi kot eksperiment in odgovor na izziv, ki si ga je pisatelj postavil, preden je začel pisati. To je seveda v slogu združbe Oulipo. Hervé Le Tellier je za roman Anomalija leta 2020 prejel Goncourtovo nagrado. V slovenščino ga je prevedla Janina Kos, avtorjev portret pa je pripravila Tadeja Krečič Scholten in vanj vključila tudi odlomke svojega pogovora z avtorjem. Interpretira dramski igralec Matej Puc, portret je nastal v režiji Klemna Markovčiča.

"Morala bi biti kot brat, da mi sploh ne bi bilo mar za našo družinsko preteklost, očetovo usodo, mamin značaj. Da bi bilo zame vse to nekaj povsem običajnega, ne pa nekaj nenavadnega ali slabega. Da mi ne bi bilo hudo zaradi vseh zamujenih bližin. Da za očetov molk in mamine komentarje ne bi iskala vzrokov in opravičil. Da ne bi kopala po njuni preteklosti."

EMŠO, roman Lidije Dimkovski, je pripoved o odtujenosti in o izgubi bližnjih, doma iz geopolitičnih in osebnih razlogov v določenem času in prostoru. Zgodba romana je psihološka in geopolitična, v njej se prepletata resničnost in njena distopična projekcija. Glavni lik romana je dekle, ki išče svojo identiteto v disfunkcionalni družini ter identiteto svojega očeta begunca, ki je bil zaradi turškega vdora na Ciper prisiljen zapustiti svoj dom, obenem pa ga je zaznamoval družinski spor, o katerem vztrajno molči in ki vse člane družine pogreza v odtujenost. Roman v prevodu Aleša Mustarja izide leta 2024 pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki. Odlomek za oddajo Izbrana proza interpretirata Primož Pirnat in Nina Valič.

"Inventar brazgotin. Še zlasti tistih na tvojem obrazu, ki jih zagledaš vsako jutro, ko se pogledaš v ogledalo v kopalnici, da bi se obril ali počesal. Le redko razmišljaš o njih, toda kadar to storiš, veš, da so znamenja tvojega življenja, da so raznovrstne nasekane črte, vklesane v kožo tvojega obraza, črke skrivne abecede, ki pripoveduje zgodbo tega, kdo si, kajti vsaka brazgotina je sled zaceljene rane, vsaka rana nepričakovan trk s svetom – drugače povedano, nezgoda ali nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi."

Ameriški pisatelj, esejist, prevajalec, pisec scenarijev in pesnik judovskega rodu Paul Auster se je rodil leta 1947 v Newarku v zvezni državi New Jersey. Na literarno prizorišče je stopil v osemdesetih letih z romanom Newyorška trilogija. Delo Zimski dnevnik (Winter Journal, 2012) je pisateljev strnjeni, sporadični popis osebnih izkušenj ob vstopu v "zimo" življenja. V izbranem odlomku za oddajo Spomini, pisma in potopisi, prevedla ga je Ana Grmek, se posveča brazgotinam, ki so kot zemljevid njegove življenjske poti, vklesan v njegovo telo.

"V zgolj čakanju brez planerjev in spomina, / tik preden zavlada red številk, / je soba na drugi strani stene / tu. Predmeti v njej lebdijo v breztežnosti: / Ne pripadajo, le merijo razdalje."

Pesnica Miljana Cunta, prejemnica letošnje nagrade Prešernovega sklada za poezijo, je nase opozorila že s svojo prvo knjigo poezije Za pol neba, ki je leta 2010 izšla pri založbi Beletrina in bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Tej knjigi sta sledili zbirka Pesmi dneva z umetniškimi fotografijami Dušana Šarotarja, izšla je pri založbi KUD Logos, in Svetloba od zunaj, ki jo je izdala založba Mladinska knjiga. Leta 2022 pa je Miljana Cunta na 22. Pesniškem turnirju, ki je potekal v okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, s pesmijo Ura postala vitezinja poezije in bila uvrščena tudi v ožji izbor za nagrado Fanny Haussmann 2022. Pesem Ura je tudi sestavni del njene zbirke Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, za katero je dobila nagrado Prešernovega sklada. Poleg omenjene pesmi so v oddajo uvrščene še pesmi Sprehod in Pav iz iste zbirke. Interpretira Vesna Jevnikar.

"SPOMIN bistri zabrisano obliko / z ostrino in natančnostjo gravure, / s konico misli izrisuje sliko / in blede note prašne partiture / na belo površino, / da spoznanje / poblisne za trenutek, skoz poklino / zavesti – in se vrne v brezdanje."

Oddajo Literarni večer ob kulturnem prazniku posvečamo letošnji dobitnici Prešernove nagrade Eriki Vouk. Poezijo Erike Vouk, kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, "označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta. Pesnica se odloča za izbran privzdignjen izraz, s katerim upesnjuje klasične estetske vzorce in dosega dovršeno oblikovno strukturiranost, urejeno geometrijo verzov, metruma in rime. Temeljna značilnost njene izpovedi je miselna gibkost, s katero najmanjše drobce sveta ali na rob potisnjene delce sebe povezuje z neskončnostjo vesolja. (...) S svojo minimalistično in elitno izpovedjo je pesnica Erika Vouk izoblikovala izviren in vpliven pesniški glas, ki nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno."

Literarni večer je bil prvič na sporedu pred dvajsetimi leti, za tokratno priložnost pa ga je priredil Matej Juh. Interpretirajo Petra Govc, Vesna Jevnikar in Majda Grbac.