O Trstu je razmišljala tudi pisateljica in zgodovinarka Jan Morris, ki spada med najpomembnejše valižanske in britanske avtorje potopisov. V slovenščino imamo prevedeni njeni deli Trst in kaj pomeni nikjer (2001) ter Benetke (knjiga je prvič izšla leta 1960 in bila pozneje večkrat dopolnjena). Pisateljičino doživljanje Trsta skozi intimni in zgodovinski spomin lahko začutite v današnji oddaji Spomini, pisma in potopisi.

Poudarek tega tedna je stoletnica fašističnega požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu. Obletnici tega tragičnega dogodka namenjamo na Radiu Slovenija široko pozornost v različnih oddajah. Slovenci že vse od leta 1945 pričakujemo vrnitev Narodnega doma in ponedeljkova Ars humana (14.05, Ars) bo zastavila vprašanja, zakaj je tako težko vrniti Narodni dom in kaj pomeni vrnitev za Slovence ter ali se je fašizem v Trstu le potuhnil. To je le nekaj vprašanj, ki jih bo Alen Jelen zastavil gostom oddaje, ki bo v neposrednem prenosu potekala v Tržaškem knjižnem središču.

Travmatični požig Narodnega doma v Trstu pa odzvanja tudi v literaturi – temo so ključno oblikovali trije kanonizirani avtorji: Srečko Kosovel, Boris Pahor in Alojz Rebula. Ta pomembna tema je po besedah Marije Pirjevec Paternu šla skozi tri stilne formacije novejše slovenske književnosti: ekspresionizem, novi realizem in sodobno esejizirano pripoved, besedam vseh treh literarnih velikanov pa boste lahko prisluhnili v tem tednu.

Kako zveni pesem Italijanska kultura Srečka Kosovela, lahko na radijskih valovih slišite jutri, 13. julija, ob 8.00 in 19.25. Pesem z ironičnim naslovom je nastala nekaj let po požigu Narodnega doma, ko so italijanski skrajneži zažgali še slovensko tiskarno Edinost, zavest hude nacionalne ogroženosti pa Kosovela kljub njegovi odprtosti modernizmu vrača nazaj k preprosti, skupni besedi.

Srečko Kosovel: Italijanska kultura

Slovenski Narodni dom v Trstu 1920.
Delavski dom v Trstu 1920.
Žitna polja v Istri gorijo.
Fašisti groze ob volitvah.
Srce postaja odporno kot kamen.
Ali bodo še goreli slovenski delavski domovi?
Stara ženica umira v molitvah.

Slovenstvo je progresiven faktor.
Človečanstvo je progresiven faktor.
Človečansko slovenstvo: sinteza razvoja.
Gandhi, Gandhi, Gandhi!
Edinost gori, gori,
naš narod duši, duši.

Najnovejša literarna obravnava tega dogodka je najverjetneje roman Črni obroč Marija Čuka. Čuk je doma v Dolini pri Trstu in poznamo ga kot pesnika, zadnje čase pa piše tudi romane s tematikami iz sodobnega in polpreteklega življenja Slovencev, ki zbujajo v zamejstvu veliko pozornost. Roman je izšel tudi kot zvočna knjiga, ki jo v nadaljevanjih predvajamo na radijskih valovih – zadnji del lahko poslušate jutri, prav na obletnico požiga. Odlomkom iz romana pa namenjamo današnji Literarni portret.

Požig je kot otrok doživel Boris Pahor in ga opisal v noveli Grmada v pristanu – odlomek iz besedila smo predvajali v včerajšnji oddaji Izbrana proza in ga lahko še vedno slišite na spletni strani programa Ars. V istoimenski zbirki pa je izšla tudi zgodba Metulj na obešalniku, h poslušanju katere vas vabimo z jutrišnjim Literarnim nokturnom in v kateri je Pahor opisal izživljanje fašistov v šolah.

Raznarodovalnim pritiskom skromno, a pokončno kljubuje slovenski učitelj Leon – osrednji lik romana Kačja roža, ki je postavljen na Primorsko v čas predvojnega fašizma, ki vedno bolj duši Slovence in slovenstvo. Alojz Rebula, avtor romana, ki je izšel leta 1994, velja za enega najpomembnejših slovenskih pisateljev 20. stoletja. Rodil se je leta 1924 v Šempolaju pri Nabrežini, umrl pa leta 2018. Ustvaril je obsežen literarni opus, ki ga je po eni strani opazno zaznamovalo poznavanje zgodovine in filozofije, po drugi pa položaj Slovenca v zamejstvu. Odlomek iz romana Kačja roža smo izbrali za nocojšnji Literarni nokturno.

Zaznamovanju spomina na požig Narodnega doma je posvečena tudi jutrišnja radijska igra Upor obsojenih Dušana Jelinčiča, ki pripoveduje o ilegalni organizaciji TIGR ter o usodi in notranjih moralnih dilemah njenih pripadnikov. Radijska igra v režiji Jožeta Valentiča se osredotoča na eno od od sabotažnih akcij te skupine – neuspeli atentat na Benita Mussolinija v Kobaridu leta 1938, konča pa s poslednjim bojem nekaterih članov te skupine že v času druge svetovne vojne, vendar pred začetkom partizanskega upora.

V dneh, ko bomo pozornost namenjali tržaškim ustvarjalcem, se lahko seznanite tudi s poezijo tržaške pesnice Marije Kostnapfel. Za njen literarni izraz je značilno reduciranje pesmi na bistvo, tematsko pa iz njene poezije dihata negotovost in tesnoba človeške eksistence. Za Literarni nokturno (14. julija) smo izbrali nekaj pesmi iz njene dvojezične zbirke s preprostim naslovom Pesmi/Poesie.

"Ko pretečeš svojo razdaljo, ko iz sredice telesa iztisneš vse, kar lahko, to porodi nekakšno uporniško osvežitev."

Japonski literarni zvezdnik Haruki Murakami je dolgoletni tekač na dolge razdalje in je pretekel že številne maratone in ultramaratone, v svoji knjigi O čem govorim, ko govorim o teku pa se je poglobil v svojo strast do teka. Intimen pogled na pisanje in tek ter njun presek velja tudi za nekakšno pisateljevo avtobiografijo, saj temelji na njegovih dnevniških zapisih ob pripravah na newyorški maraton. Odlomek iz knjige lahko slišite v interpretaciji Blaža Šefa v četrtkovem Literarnem nokturnu.

Četrtkov Literarni večer bomo posvetili francoski pisateljici Nathalie Sarraute, avtorici več romanov in dram ter pripadnici skupine, ki je utemeljila tako imenovani "novi roman" v literaturi. V svojih romanih je prelamljala z realizmom in raziskovala skrivnosti človeškega vedenja. Svoj najbolj prodajani roman Otroštvo je napisala pri 83 letih, v njem pa prepleta spomine na lastno otroštvo, ki je bilo razpeto med dve domovini, med Rusijo, kjer se je rodila leta 1900, in Francijo, med očeta in mater. Poleg odlomkov iz romana Otroštvo bo Literarni večer prinesel tudi odlomke iz del Tropizmi in Jih slišite?