Svoje filozofske nazore je živel kot alpinist, po smrti pa sta njegovo mišljenje in življenje zaznamovala še številne generacije. Sto let pozneje se ga spominjamo v igrani literarni oddaji programa Ars, iz celotnega literarnega nabora tega tedna pa smo izbrali še nekaj poudarkov.

"A dva pola ima magnet / In dinamičen je svet. / Ker nasprotje je v načrtu, / Svet, ki ni napet, je mrtev."

Andrej Rozman – Roza (1951), gledališčnik, pripovednik, prevajalec, igralec in pesnik, ima izjemno bogat in raznovrsten umetniški opus. Za poezijo se je navdušil že zelo zgodaj. Prvo knjigo z naslovom S smetano nad jagode je objavil leta 1989. Kot nakazuje ta naslov, je Andrej Rozman – Roza tudi pozneje ves čas pisal parodične, igrive in komične pesmi, ki jih odlikuje jezikovna spretnost. V Literarnem nokturnu v okviru petkovega cikla Na valovih humorja objavljamo nekaj njegovih pesmi v avtorjevi interpretaciji.

"Šele sedaj sem se zavedel, kaj sem storil. Vrniti se dol bi bilo namreč tako nevarno, da še misliti nisem smel na to. Torej sem moral le naprej."
Prav neverjetno je, kako je filozof in alpinist Klement Jug (1898–1924) zaznamoval svojo dobo in še naslednje generacije, čeprav se je že pri 25 letih smrtno ponesrečil v Triglavski severni steni. Svoje filozofske nazore o volji in etiki je brezkompromisno prenašal v vsakdanje življenje in še posebej v alpinizem, kjer se je loteval vse večjih izzivov. Po smrti je na novo zaživel tudi v leposlovju. V svojih delih so ga med drugim ovekovečili Vladimir Bartol, Alojz Rebula, Alojz Gradnik, Tone Svetina, Dušan Jelinčič in Drago Jančar. Ob 100. obletnici Jugove smrti v Spominih, pismih in potopisih beremo njegov dnevnik, in sicer zapiske iz zadnjih desetih dni njegovega življenja. Interpretira Tadej Pišek.

"Potem pa sem na pokopališču v Oskoruši na vsakem drugem nagrobniku bral svoj priimek. In sem k vsemu, kar je imelo opraviti z vprašanjem o tem, čigav sem, pripisal še več stvari, nepoznane sorodnike in poznane kraje."
Čigav si? je naslov romana Saše Stanišića (1978), ki je leta 2021 izšel pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Urške P. Černe. Napisan je v nemškem jeziku, čeprav je Stanišić do svojega štirinajstega leta živel v Bosni. Nemški pisatelj bosanskih korenin torej, bi rekli. In prav o tej temi, identiteti, tudi nesmiselnih oznakah zanjo, o domu in begunstvu, o prednikih in prihodnosti piše Stanišić v izjemni knjigi Čigav si?, za katero je bilo v norveškem časopisu Afterposten mogoče prebrati: "Verjetno najboljša knjiga o življenju beguncev, kar smo jih kdaj prebrali." Veliko več o njej in samem pisatelju prinaša Literarni portret, za katerega je predlogo pripravila Nina Gostiša. Interpretira Luka Bokšan. Režija: Luka Marcen.

"Vzeti človeku nadzor nad njegovim življenjem, torej nad njegovim bančnim računom, je eden najbolj žaljivih ukrepov, ki jih lahko izvaja neka demokracija, še zlasti ko gre za mlade ljudi."
Ko je leta 2005 izšel roman Dekle z zmajskim tatujem, je bil njegov avtor, novinar, pisatelj in antinacistični aktivist Stieg Larsson (1954–2004) že mrtev. Umrl je leto prej in tako žal ni doživel izjemnega uspeha svoje trilogije Millenium; leta 2006 je namreč sledil drugi del Dekle, ki se je igralo z ognjem in leta 2007 še sklepni del Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo. V trilogiji je Larsson temačno naslikal švedsko preteklost, ob novinarju Mikaelu Blomkvistu ima osrednjo vlogo v trilogiji hekerka Lisbeth Salander in prav to brezkompromisno literarno junakinjo bomo ob 70. obletnici Larssonovega rojstva nekoliko spoznali v Literarnem nokturnu. Interpretira Maja Gal Štromar.

"Kakor v krsti se je počutila, obdana z neskončno tišino in s temo nevidnega neba na prsih. Vsake toliko so ure glasno naznanile svoje število v mrak, nato je bila noč spet črna in brez življenja, toda prvič se ji je zazdelo, da doumeva smisel te neskončne, votle temine."
Izpostavljamo še Literarni večer, posvečen pisanju enega najpomembnejših avstrijskih pisateljev, Stefana Zweiga (1881–1942), predvsem njegovim znamenitim Novelam o strasti. Zweig se je v svojem pisanju potapljal v globine psiholoških in socialnih konfliktov. Pogosto je tematiziral dvojno moralo, ki je bila še posebej močna na področju konvencij spolnega vedenja moških in žensk. Avtorica predloge za oddajo je Ana Jasmina Oseban, interpretirajo Jernej Kuntner, Martina Maurič Lazar, Robert Prebil. Režija: Jože Valentič.