8. junija se vsako leto spomnimo utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, ki naj bi se rodil na ta dan leta 1508. V znamenju Trubarja bo zato ponedeljkova oddaja Literarni nokturno, v kateri boste lahko slišali njegovi liturgični pesmi Kaj bodi večerja Gospodova in kakšna je nje pravilna raba in Večerna molitev. Trubar ju je leta 1550 objavil v Katekizmu, prvi knjigi v slovenskem jeziku, ki je hkrati tudi prva slovenska tiskana knjiga. Z liturgičnimi pesmimi v slovenščini se je Trubar spopadel s prevladujočo latinščino v cerkveni poeziji, v njih pa poudaril etične vrednote in skrb za znosnejše življenje. Trubarjevi pesmi je za radijski medij interpretiral lani umrli dramski igralec Milan Štefe.

Iz humornih besedil velikega angleškega romanopisca
9. junija pa bo minilo 150 let od smrti klasika angleške književnosti Charlesa Dickensa. Junija boste v oddaji Humoreska tega tedna spoznavali humorno plat sicer ostrega kritika viktorijanske družbe in razkrinkovalca njenih številnih krivic. Da je imel Dickens izostren smisel za humor, priča tudi njegovo prvo delo Pickwickovci, ki je v nadaljevanjih začelo izhajati leta 1836. Glavni junak je dobrodušni čudak Samuel Pickwick, tudi predsednik kluba Pickwickovcev, katerega člani potujejo po Angliji in preučujejo navade prebivalcev, pri tem pa se zapletajo v razne dogodivščine. Odlomek, ki bo na sporedu v nedeljo, 7. junija, je poslovenila prevajalka in pisateljica Mira Mihelič. Za prevod Pickwickovcev, Faulknerjeve Svetlobe v avgustu in dela Ozri se proti domu, angel Thomasa Wolfa je leta 1963 prejela Sovretovo nagrado, tega leta pa je bila nagrada za vrhunske književne prevode tudi prvič podeljena.

Slep je, kdor se s petjem ukvarja
Ta teden bomo pozornost posvetili še enemu klasiku, 10. junija bo namreč minilo 440 let od smrti Luísa Vaz de Camõesa v lizbonski javni hiralnici, prvega od trojice največjih imen portugalske književnosti. Podobno mednarodno slavo sta ob njem požela le še pesnik Fernando Pessoa in nobelovec José Saramago. Camões je avtor slovitega junaškega epa Luzijada, ki ga je pisal v anonimnosti in revščini, objavil pa leta 1572. V središče pesniške kronike je postavil pomorščaka Vasca da Gamo in njegovo pot v Indijo, v zgodbeni okvir pa vložil številne prigode o junaštvih Portugalcev. Camões, ki je v bojih v Afriki zgubil oko, je ob Luzijadi napisal še veliko liričnih pesnitev. V Glosi se mu je poklonil tudi naš Prešeren: "/…/ kako sreča pevce vdarja; nam spričujeta pisarja Luzijade, Don Kihota, kakošna Parnasa pota – slep je, kdor se s petjem ukvarja /…/". Avtor scenarija za Literarni večer, ki bo na sporedu v torek, je Andrej Capuder, pisatelj, prevajalec, univerzitetni profesor in politik, ki je umrl avgusta leta 2018. Capuder je kot romanist tudi poslovenil odlomke iz Camõesevega epa.

Poklon pesniških kolegov Apollinairu
Ko je 9. novembra 1918 za posledicami španske gripe v Parizu umrl veliki francoski pesnik poljsko-italijanskega rodu Guillaume Apollinaire, se je končevala prva svetovna vojna, ki se je je udeležil kot prostovoljec in v kateri bil ranjen v glavo. Ironija usode je hotela, da je francosko glavno mesto prekipevalo od radosti ob koncu vojne in da so se prav ob uri pogreba slišali tudi klici "dol z Guillaumom", ki pa niso veljali pokojnemu poetu, temveč poraženemu nemškemu cesarju Viljemu II. Pesniku so se po svoje oddolžili njegovi prijatelji, bratje po peresu, Max Jacob, Blaise Cendrars, Pierre Reverdy in André Salmon, katerih pesmi smo izbrali za Literarni nokturno, ki bo na sporedu prihodnjo soboto. Poslušali jih boste v prevodu Aleša Bergerja, ki je za svoj življenjski prevajalski opus prejel Prešernovo nagrado. Bergerjeve Zapiske v klavzuri bomo ta teden objavili v okviru ciklusa Sredi karantene. Aleš Berger se je sredi marca kot predstavnik ranljive populacije namreč podal v osamo in sklenil, da bo vsak dan napisal eno stran. Zapisov je skupaj štirideset, konec meseca bodo izšli tudi v knjižni obliki.

Sorodna novica Lev Detela: Disident

Junačenje v času koronavirusa
Oddaja Literarni nokturno prinaša tudi nekaj sveže izvirne poezije Leva Detele. Se spomnimo, kako smo se še pred nekaj meseci počutili povsem varne, huda bolezen pa je bila le neopredeljena grožnja tam na Daljnem vzhodu? Na Dunaju živeči slovenski pesnik in pisatelj Lev Detela je februarja še potoval po Egiptu, vrnil pa se je v drugačen svet, kot ga je zapustil. Te spremembe odsevajo v pesmih, ki jih je napisal februarja in marca, slišite pa jih lahko v nedeljskem nokturnu.

Tedenski pregled se bo končal s slovensko izvirno književnostjo. V sobotni Izbrani prozi boste slišali odlomek iz najnovejšega, še neobjavljenega romana pisateljice, pesnice in prevajalke Miriam Drev. Delo, naslovljeno Od dneva so in od noči, je pretežno roman v pismih, pa tudi družbeni oziroma zgodovinski roman, saj prikazuje tri časovna obdobja. Iz zornega kota sedanjosti se skozi pisni dialog med Agato in njenim odraslim sinom Jakobom najprej pomaknemo v čas tik po drugi svetovni vojni, nato pa v prehod iz petdesetih v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je protagonistka Pavlina, Agatina mama, odšla v London in Stuttgart. Ključni obrat, ki je vplival na življenja vseh protagonistov, se v tej družinski drami razkrije na koncu. Na tega in izid romana pa bomo morali bralci še malce počakati.