V torek je minilo 180 let od smrti ruskega romantičnega pesnika Mihaila J. Lermontova. Posvečen mu je bil četrtkov Literarni večer na Prvem, ki ga je leta 1982 pripravil Rado Rupar in v njej poleg izbora poezije uporabil odlomke iz pesnitev Mciri in Demon ter iz romana Junak našega časa. Med ljudmi je Lermontov, ki je umrl v dvoboju pri rosnih 26 letih, veljal za posmehljivega, nedostopnega in oholega človeka, a, zapiše avtor oddaje, njegove pesmi pričajo o tem, da je bil vse prej kot tak.

Petkovi valovi humorja v Literarnem nokturnu
V petkovem Literarnem nokturnu smo poslušali humoresko Plen. Napisal jo je Vicente Blasco Ibáñez, znan po vzdevku "španski Zola". Rojen je bil leta 1867 v Valencii, pisal je naturalistično-zgodovinske romane z nacionalno in družbenokritično vsebino, črtice in novele. Humoresko, ki govori o tatu s preveč nežnim srcem, je prevedel Stanko Leben, interpretira jo dramski igralec Matija Rozman.

Vzhodni divan Dževada Karahasana
Sobotna Izbrana proza je bila posvečena romanesknemu prvencu bošnjaškega pisatelja Dževada Karahasana iz leta 1989. Vzhodni divan, ki ga je poslovenila Jana Unuk, je postavljen v islamski srednji vek in razdeljen na tri dele, ki pripovedujejo zgodbe o življenju in strašni smrti treh islamskih piscev: Al Mukafe, Al Haladža in Al Tavhidija. Tri paralelne, zrcalne zgodbe govorijo o ceni, ki jo lahko plačaš za zvestobo besedi, kadar pride ta v spor z resničnostjo, ter o odnosu med pravo vero in mistiko, med arabsko in perzijsko kulturo, med moškim in ženskim svetom.

Začetek ciklusa češkega humorja
Danes pa v oddaji Humoreska tega tedna začenjamo ciklus češkega humorja, in sicer s t. i. malimi recenzijami Jana Skácla – humornimi, včasih celo filozofskimi zapisi, ki občasno prehajajo skoraj v pesmi v prozi. To je izvirna in najznačilnejša oblika kratke proze avtorja, ki smo ga pri nas bolje spoznali šele dva meseca pred smrtjo leta 1989, ko je prejel nagrado vilenica, leto zatem pa je v prestižni knjižni zbirki Lirika izšel izbor njegove poezije. Izbor malih recenzij je prevedla Nives Vidrih, interpretira jih dramski igralec Vojko Zidar.

Ciklus češkega humorja v avgustu nadaljujemo tudi v prihodnjih Humoreskah tega tedna – z besedili Jana Wericha, Karla Čapka, Jiřija Kratochvila in Pavle Horákove.

"Vsak kamen bo spomin na ta čas."
Današnji Literarni portret bo posvečen 110. obletnici rojstva slovenskega pesnika Joža Šeliga, ki je v samozaložbi izdal svojo edino pesniško zbirko z naslovom Cesta, v kateri je zbral osemindvajset že objavljenih in devet novih pesmi. Bil je tankočuten pesnik, teme, ki zaznamujejo njegovo poezijo, pa so brezdomstvo, občutek tujosti, drugačnosti in človekova osamljenost med ljudmi. Njegova lirika je pogosto melanholična in resignirana, okrepljena s čustveno-meditativnimi poudarki. Joža Šeligo je v življenju doživel veliko hudih osebnih stisk in ena izmed njih ga je pahnila čez rob brezna, ki ga je čutil v sebi. V napadu depresije je 10. junija 1941 storil samomor. Oddajo je ob stoletnici pesnikovega rojstva pripravila Tadeja Šergan.

Velikemu slovenskemu dramatiku sta posvečeni kar dve oddaji
Kar dve oddaji v teh dneh sta posvečeni Slavku Grumu, enemu najpomembnejših slovenskih dramatikov. Jutri, v ponedeljek, mineva 120 let od njegovega rojstva.

V današnji oddaji Spomini, pisma in potopisi bomo prek izbora pisem, ki jih je Grum med letoma 1923 in 1930 pošiljal Joži Debelak, eni prvih Slovenk, ki je postala inženirka, med drugim izvedeli marsikaj o nastajanju njegovih literarnih del in okoliščinah njegovega življenja. Lado Kralj v spremni besedi h knjigi Pisma Joži poudarja tudi fantazmatsko, domišljijsko naravo Grumovih pisemskih izjav. Kot zapiše, je v pismih navzoča "na eni strani velika neposrednost in odkritost izražanja ljubezenskega trpljenja, na drugi pa se v pismih pred našimi očmi 'dela literatura'".

Slavku Grumu bo posvečen tudi torkov Literarni večer. V oddaji, posneti leta 1991, bomo lahko slišali odlomke iz črtic Mansarda, Beli azil in Portret dečka s cvetlico v roki ter posnetek iz dramske igre Dogodek v mestu Gogi, ob tem pa bomo slišali igralce Dušo Počkaj, Mojco Ribič, Dareta Valiča in druge.

"Moji hčeri je 16 let in tam nekje zunaj tava v temi in jaz ne morem ničesar storiti."
O starševskih občutkih odgovornosti in krivde, o ljubezni, ki ne uspe premagati vsega, se sprašuje Franjo Frančič v svoji poemi Duet. Dramska igralca Tomaža Gubenška in Petro Veber Rojnik bomo slišali v vlogah očeta in hčere v sredinem Literarnem nokturnu.