“Lahko sem molčal, ne da bi se mi na obrazu odražala čustva. Zdolgočasenost, naveličanost, jeza, nemoč, ki sem jo ob pacientih čutil … Nič od tega se ni zrcalilo na mojem obrazu. To sem vedel že od svojih kolesarskih časov. Ko sem na cilju dirke najgloblje sopel in mislil, da sem ves skremžen, sem imel na fotografiji le malce bolj odprta usta in rahlo pordel obraz.”

Sorodna novica Marjan Žiberna: Dedič

Nominiranec za nagrado kresnik 2022 Marjan Žiberna, vsestranski pisec, predvsem pa avtor romanov, kratkih zgodb in turističnih priročnikov, si je z romanom Dedič zadal težko nalogo. Njegov prvoosebni pripovedovalec Šrink se kljub svojemu poklicu znajde v hudi osebni krizi.

Kako se zave enega izmed vzrokov svoje krize, lahko izvemo ob poslušanju odlomka iz 34. poglavja romana, pa tudi, zakaj je žirija uvrstila roman Dedič med pet najboljših romanov prejšnjega leta. Odlomek v Literarnem nokturnu interpretira dramski igralec Matej Puc.

Vladimir Kavčič je bil rojen 20. julija 1932 v Poljanski dolini. Pisatelj je velik del svojega opusa posvetil vojni tematiki, pri čemer se je loteval tudi v svojem času tabuiranih tem, pisal pa je tudi o zgodovinskih in družbenih razmerah. V ospredju njegovih del je posameznik s svojimi notranjimi stiskami, nemočen v boju z oblastjo. Avtorica oddaje iz leta 2002 je Irena Svetek. Odlomek v Literarnem večeru interpretira Pavle Ravnohrib.

"Kadim, če imam. Umreti mislim kasneje."
Objavili smo štiri pesmi, ki jih je v različnih obdobjih svojega življenja napisal Andrej Žigon (1952–2003). Svojo prvo zbirko Zeleni oblaki je Žigon objavil leta 1971, še ne dvajsetleten, in se potem po hudi življenjski izkušnji spet oglasil s Krtom v sedlu šele leta 1986. Po njegovi smrti je literarno zapuščino pesnika iz Logatca zbral Peter Kolšek v knjigi Regratov venec.
Kolšek je tam med drugim poudaril, da je izvirnost poezije Andreja Žigona v tem, da je dva velika pesniška sloga, ekspresionizem in nadrealizem, ki v ospredje postavljata mestni kontekst, cepil na podeželski ambient, kar daje njegovi poeziji izviren čar. Andrej Žigon, ki se je poleg poezije predano ukvarjal tudi s fotografijo, bi letos januarja dopolnil sedemdeset let. Odlomek v Literarnem večeru iz leta 2011 interpretira Matija Rozman.

In memoriam Vladimir Kos

V Literarnem nokturnu smo se poklonili Vladimirju Kosu, ta teden preminulemu pesniku in esejistu. Rodil se je 2. junija 1924 v Murski Soboti, vendar je odraščal v Mariboru. Med nemško okupacijo štajerske prestolnice med drugo svetovno vojno je bila družina preseljena v Srbijo, sam pa se je umaknil v Ljubljano. Od tu so ga Italijani internirali v koncentracijsko taborišče Gonars.

Prvo pesniško zbirko Marija z nami je odšla na tuje je objavil že leta 1945 v Lienzu. Po koncu vojne je odšel v Rim, kjer je leta 1953 doktoriral na papeški univerzi Gregoriana. Po posvečenju se je pridružil jezuitom. Večino življenja je preživel kot misijonar na Japonskem in tudi v svojih delih pogosto povezuje Daljni vzhod in Slovenijo. Izdal je skoraj 30 pesniških zbirk, desetletja po vojni je veliko objavljal v slovenskih revijah v tujini, veliko tudi v Buenos Airesu. Od leta 1995 je objavljal tudi v Sloveniji. V njegovi zbirki Pesmi ob tihomorskih valovih motiv morja prehaja v razmišljanje o minljivosti, večnosti in Bogu. Sedem Kosovih pesmi iz zbirke je leta 2014 za Literarni nokturno interpretiral Andrej Nahtigal.

Mineva 190 let od rojstva srbskega pesnika, pisatelja, dramatika in slikarja Đure Jakšića. Bil je velik umetnik in je še danes eden najbolj priljubljenih srbskih romantikov. Besedilo je prevedel Andrej Arko, v Literarnem večeru iz leta 1982 ga interpretira Aleš Valič.