Francoski pisatelj in zgodovinar Henri Troyat (1911–2007) je bil član Francoske akademije in avtor številnih biografij ter romanov, tudi o Puškinu. Prvega novembra je minilo sto deset let, odkar se je Troyat rodil v Moskvi. Od tam je družina pred revolucijo pobegnila v tujino ter se ustalila v Franciji. Literarni večer o Troyatu, ki ga je pripravila Tadeja Šergan, prinaša več odlomkov njegovih romanov, med drugim o Tolstoju, Ivanu Groznem, Čehovu in Zolaju.

"Ostro in bizarno satiro mislim čitati na enem recitacijskih večerov. Ljudje bodo pokali od smeha in jeze."

Srečko Kosovel je konec avgusta leta 1925, med pripravljanjem zbirke Zlati čoln, ki pa v času njegovega življenja ni izšla, prijatelju Ivu Groharju pisal pismo, v katerem je med drugim zapisal: "Ti si ne moreš misliti, kako me podžiga odpor od vseh strani. To me dela bojevitega in danes sem začel pisati ostro, bizarno satiro, ki jo mislim čitati na enem recitacijskih večerov in ki ima ost proti 'starim' in 'otrplim'. Imenuje se Aja baja Himalaja in poet Akiba Sulej. Ljudje bodo pokali od smeha in jeze. V njej bom prikazoval naše 'kulturno življenje' od zelo smešne strani." Satiro v Literarnem nokturnu interpretirajo Metoda Zorčič, Marko Simčič, Kristijan Muck, Dušan Škedl, Jurij Souček in Jože Zupan.

"Ženska po tridesetem brez terapevtke enostavno ne preživi."
Prvič na valovih Radia Slovenija predstavljamo eno najbolj samosvojih in prepoznavnih pisateljskih imen sodobne slovaške proze, Ivano Gibovo (1985). Do zdaj je objavila štiri knjige, v katerih v ospredje postavlja tabuizirano žensko spolnost, telesnost in duševne bolezni. Njena pisava je močno avtobiografska, v izbranih temah in načinu podajanja hiperbolizirana, priostrena, saj po avtoričinem mnenju prav pretiravanje vodi k resnici.

V novembrskih Humoreskah tega tedna jo predstavljamo z izborom besedil iz njene četrte knjige, zbirke kratkih pripovedi z naslovom Eklektik bastard. Knjiga je prišla v ožji izbor za eno osrednjih slovaških nagrad za literaturo, nagrado anasoft litera. Zgodbe, opremljene z avtoričinimi nazornimi ilustracijami, sondirajo življenje današnjih tridesetletnic in tridesetletnikov, generacije, rojene v osemdesetih in izgubljenih na začetku 21. stoletja. S samoironijo, humorjem in v neponarejeni, celo ihtavi govorici nevsiljivo odstirajo pereče težave mladih odraslih, soočenih s korporacijsko logiko, ki je ne znajo ponotranjiti, navidezno svobodo, ki si jo morajo prigarati oziroma prislužiti, stanovanjsko stisko, ki se zdi nerešljiva ... Naslov prve pripovedi je Metabolizem, interpretira pa jo Klara Kastelec.

"To je pesem mož brez doma, igra pa jo mož, ki doma nikoli ni imel."
Sto let mineva od rojstva velikana ameriškega romanopisja, Jamesa Jonesa. Ta je velik del svoje proze namenil drugi svetovni vojni in njenim posledicam – tudi sam se je namreč bojeval na pacifiškem bojišču. Zaslovel je že s prvim romanom Od tod do večnosti, pozneje ga je nameraval z romanoma Tanka rdeča črta in Žvižg razširiti v trilogijo, a ga je pri zadnjem delu prehitela smrt. Literarni večer je pripravil Simon Koranter in vanj uvrstil odlomke iz vseh omenjenih romanov.

Sorodna novica Picasso, kot ga je v objektiv ujel Roberto Otera

Pablo Picasso: "Bil sem slikar, ne pa: umetnik."
S pripovedjo znamenitega francoskega pisatelja Andréja Malrauxa o drugem velikem umetniku Pablu Picassu zaznamujemo stodvajseto obletnico rojstva tega avtorja romanov, kot so Kraljevska pot, Upanje, Zavojevalci in Človekova usoda – vse imamo v slovenskem prevodu, hkrati pa tudi 140. obletnico rojstva Pabla Picassa (rodil se je 25. oktobra 1881). Po Picassovi smrti je Malraux obiskal depo z njegovimi slikami in drugimi artefakti, ob tem pa razmišljal o Picassu in številnih umetnikih tistega časa. Besedilo o spominih na Pabla Picassa v oddaji interpretira dramski igralec Jurij Souček.