Pod streho Mladinske knjige je izšel prvi del druge knjige trilogije Kingsbridge, s katero je Ken Follett zaslovel po vsem svetu, Forum Ljubljana je izdal strip Domna Finžgarja Finžgarjev Spiedermann, Založba Škuc poezijo Milana Šelja Slediti neizgovorjenemu, Založba Zala pa slikanico Babica in ptica, ki jo podpisuje uveljavljeni pisatelj in ilustrator Benji Davies.

Rast največje gotske katedrale na svetu
Po izidu prvega dela trilogije Kingsbridge z naslovom Stebri zemlje, objavljenega v dveh delih, je pri Mladinski knjigi izšel prvi del drugega dela z naslovom Svet brez konca, ki ga označujejo za mojstrovino, polno spletk, izdajstev in strasti.

Leta 1949 rojeni angleški pisatelj Ken Follett je prvi del trilogije izvorno izdal leta 1989, po njem je bila posneta tudi televizijska nadaljevanka, drugega, ki se dogaja približno stoletje in pol po začetnem delu, leta 2007, zadnjega pa predlani. V središču zgodbe je gradnja največje gotske katedrale na svetu.

Dve stoletji po koncu gradnje prečudovite gotske katedrale v srednjeveškem Kingsbridgeu se stolnica in pripadajoči samostan znova znajdeta v središču spletk. Potomci družin, ki smo jih dodobra spoznali v Stebrih zemlje, se v prizadevanju za razvoj mesta in družbeni napredek zoperstavijo pohlepni in pogoltni oblasti. Pred nami se odvrtijo napete osebne zgodbe, ki temeljijo na resničnem zgodovinskem ozadju, so o Svetu brez konca zapisali pri založbi. Za prevod je znova poskrbel Uroš Kalčič. Omenimo še, da celotna trilogija obsega skoraj tri tisoč strani.

Ko se ozremo onkraj verjetnega
Kot posebna izdaja revije Stripburger je pri Forumu Ljubljana izšel strip Finžgarjev Spiedermann po besedilu in z ilustracijami Domna Finžgarja (1968). Kot piše na Stripburgerjevi spletni strani, strip opisuje tisto, čemur pravimo onkraj verjetnega. Tako resničen je, da si ga ni bilo mogoče izmisliti. Postavlja se torej vprašanje, ali je lažje najti pogrešano osebo ali spremeniti svet.

Avtor stripa se je po poti izgubljenega dekleta, ki ga je ugrabil kantavtorski posebnež Franjo, odpravil dokumentirat njene zadnje korake, ki so se iz Ljubljane vili prek pohorskih gozdov vse do britanskega otočja. Kathleen je bila videna tudi čez lužo, drugi pa pravijo, da po temnem spletu kroži njeno pismo, ki je bilo poslano iz stavbe Nacionalnega mirovnega sveta ter da ga je posnel in tam razstavil slavni Bobby White. Ta presunljiv prvi dokumentarni stripovski poizkus Domna Finžgarja je z željo po odkrivanju evropske stripovske scene spremljala tudi ameriška stripovska založnica Annie Corstorphine, a kaj, ko ni pričakovala, da se bo v mrežo Spiedermanna ujela tudi sama ...

"Od koder prihajam, nisem mogel nikoli pogledati ven."
Osnovno sporočilo zbirke pesmi Milana Šelja Slediti neizgovorjenemu, ki je izšla v Zbirki Lambda pri Založbi Škuc, je po besedah Nataše Velikonje verz iz sedme pesmi: "Od koder prihajam, nisem mogel nikoli pogledati ven. V tej deželi, kjer sem, ne morem pogledati noter."

Kot je še zapisala Velikonja v spremni besedi, leta 1960 rojeni Šelj piše, da vztraja. Piše, da hoče gledati svetlobi vsak dan v obraz. Pesnik želi, kot sam pravi, "ubesediti zgodbe, ki bi sicer ostale neizgovorjene, o kaotičnosti gejevske izkušnje in o razlogih za to", še preberemo v spremni besedi.

Kako se babica prelevi v junakinjo
Slikanica Babica in ptica prinaša zgodbo malega Nika, ko ta med poletnimi počitnicami obišče babico, ki živi sama na skalnatem otočku. Sprva se malo dolgočasi, niti ne ve, kaj naj si misli o babici. Ampak med nevihto babica postane prava junakinja, ki obenem izžareva vso človeško toplino in krhko svobodo ptice.

"Nepozabne počitnice. Nepozabna zgodba. Drobna, veličastna, nežna. Za najmlajše, za vse nas," so pri Založbi Zala napisali o slikanici leta 1980 rojenega Benjija Daviesa, ki je v slovenščini izšla v prevodu Mateje Sužnik.