Andrej Blatnik je nominiran za delo Knjige na poti in drugi eseji, Helena Koder za Krošnja z neznanimi sadeži, Nataša Kramberger za eseje Po vsej sili živ, Denis Poniž za Videnji in vedenji, Tone Vrhovnik Straka pa za knjigo Si danes vzel tablete?.

Nagrajenca bodo razglasili 18. septembra na dogodku, ki bo v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu. Ob tej priložnosti bo potekal tudi pogovor z nominirankami in nominiranci, ki ga boste lahko spremljali v prenosu na MMC-ju. Pogovor bo vodila Ignacija Fridl Jarc.

Sorodna novica Andrej Blatnik: Knjige na poti

Zbirka esejev Andreja Blatnika Knjige na poti in drugi eseji, ki je lani izšla pri LUD Literatura, se naslanja na avtorjevo strokovno znanje, saj ni le pisatelj in esejist, temveč tudi literarni urednik in profesor literarnih ved. Piše z zornega kota izjemnega poznavalca zakonitosti knjižnega trga, slovenskega in svetovnega, ki se spreminja ali prilagaja novim razmeram, zaradi česar tiskani mediji oklevajoče, a naglo prehajajo v digitalni okvir, beremo v obrazložitvi nominacije.

Sorodna novica Helena Koder: Krošnja z neznanimi sadeži

Bogat esejistični prvenec scenaristke in režiserke Helene Koder Krošnja z neznanimi sadeži, izdan letos pri Mladinski knjigi, je delo osebnosti v zreli dobi človekovega življenja, "je krošnja, polna sadežev, ki nosijo imena neskončnih stvari: pisanje, materinščina, spomin; vse, kar vedno znova zori v literaturo", je zapisala žirija. Avtoričina rousseaujevska razmišljanja se vedno začenjajo v njeni osebni izkušnji, ki jo izmenjuje, primerja, brusi z izkušnjo najrazličnejših klasičnih in sodobnih pisateljev, pesnikov in filozofov.

Sorodna novica Nataša Kramberger: Po vsej sili živ

Nataša Kramberger bralca v organskem dihanju svoje pripovedi o sonaravnem kmetovanju v svetu iskanja produktivnosti in dobička popelje skozi calvinovski vrtinec pokrajin, zaznamovanih s podnebnimi spremembami, ki so ena bolj nadrealistična od druge, a najdejo svoj resnični odmev le v sočutnem človeku, katerega glas je odrinjen iz utirjene, samouničujoče realnosti, je žirija zapisala o nominiranem delu Po vsej sili živ – to je izšlo letos pri založbi Goga.

Sorodna novica Denis Poniž: Videnja in vedenja

Knjiga esejev Videnja in vedenja Denisa Poniža, ki je izšla lani pri Slovenski matici, je po oceni žirije neomajna kritika sodobnega časa. Vprašanje eseja kot literarne zvrsti je avtor postavil ob avtobiografske in filozofsko-sociološke razmisleke o odnosu do življenja. Kot človek današnjega časa, človek z družino, posestvom in domačimi živalmi, je poudaril osebne izkušnje kot profesor, literarni zgodovinar in teoretik.

Knjiga Toneta Vrhovnika Strake Ali si danes vzel tablete?, ki je izšla lani pri društvu za vseživljenjsko pomoč Poglej, je zapisana v mejnem esejističnem žanru, pogumno, z misijo razumnega oporečnika in avtorjevo lastno izkušnjo pričuje o oblikah blodenj in norosti, kot so psihoza, bipolarna motnja, manična depresija, shizofrenija, in pod vprašaj postavlja njihovo uveljavljeno zdravljenje, je zapisano v obrazložitvi.

Tone Vrhovnik Straka: Si danes vzel tablete?

Letošnjo komisijo sestavljajo Barbara Pogačnik (predsednica), Aleš Berger, Ifigenija Simonović in Nada Šumi. Obravnavali so 18 knjig esejev, ki so izšle med 1. julijem lani in 30. junijem letos.

Ohranjen "prazni stol" Mance Košir
Članica letošnje žirije je bila tudi pred nedavnim umrla Manca Košir, ena od soustanoviteljic Rožančeve nagrade, ki je sodelovala pri obravnavanju knjig vse do zadnjih dni življenja, zato žirija letos simbolno še ohranja njen "prazni stol". Sodelovala je pri izboru nominirancev, svoj glas pa oddala v zaprti ovojnici. Njenega glasu za dobitnika ali dobitnico nagrade žirija ne more upoštevati, ker nabor knjig za letošnjo Rožančevo nagrado vključuje tudi dela, ki so izšla po njeni smrti. Kljub temu pa bo njeno ovojnico žirija odprla ob razglasitvi nagrajenke ali nagrajenca, so sporočili iz Društva Marjan Rožanc.

Lani je nagrado Marjana Rožanca za najboljše esejistično delo prejela Ivana Djilas za knjigo A si lahko vsaj enkrat tiho, ki je izšla pri založbi Goga. Foto: MMC RTV SLO
Lani je nagrado Marjana Rožanca za najboljše esejistično delo prejela Ivana Djilas za knjigo A si lahko vsaj enkrat tiho, ki je izšla pri založbi Goga. Foto: MMC RTV SLO

Društvo bo letos nagrado za najboljšo knjigo esejev v preteklem letu podelilo že dvaintridesetič. Pred srečanjem z izbranimi esejistkami in esejisti v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu 18. septembra in razglasitvijo dobitnice ali dobitnika Rožančeve nagrade bodo dan prej pred nekdanjo hišo družine Marjana Rožanca v Volčjem Gradu položili venec v pisateljev spomin, v Kulturnem domu v Volčjem Gradu pa bo sledil pogovor z avtoricami in avtorji nominiranih knjig. Slavnostna podelitev nagrade bo na Trubarjevi domačiji na Rašici v soboto, 21. septembra.