Veganska iniciativa prav tako z novim šolskim letom načrtuje promocije slikanice po slovenskih osnovnih šolah in vrtcih. Mi pa smo se o slikanici in o veganstvu pri otrocih pogovarjali z Jadranko Juras, ki poleg osebne zavzetosti za boljše življenje živali tudi prizadevno sodeluje v okviru Veganske iniciative.

Za MMC nam je pevka, ki veganskemu življenjskemu slogu sledi že dolga leta, zaupala, da tovrstno literaturo pozdravlja, saj je knjig na temo pravic živali v Sloveniji zelo malo. Lani so denimo izšle samo tri knjige. "Založba Sanje je objavila izjemno knjigo Večna Treblinka, v Krtini pa so objavili Upor demokraciji in Živalsko vprašanje," je poudarila.

Otroška slikanica Zato ne jemo živali je vsekakor novost na Slovenskem. Ali nam lahko zaupate, kaj lahko od nje pričakujemo?
Od nje lahko pričakujete izjemno lepo slikanico, ki na zelo razumljiv in subtilen način opiše, kdo živali v resnici so in kaj ljudje mislimo, da živali so. Daje nam vpogled v čustveni svet živali in njihova življenja na farmah, kjer živijo. Še več - knjiga prikazuje, kako naš način dojemanja in "uporabljanja" živali škodljivo vpliva tudi na ekosistem, katerega del smo tudi ljudje.

Kako se v knjigi pristopi k predstavljanju vegetarijanstva in veganstva otrokom?
Na nevsiljiv in posledično zelo logičen način. Vsak otrok nosi v sebi izjemno sočutje do vseh živih čutečih bitij. Vsak otrok ima naravno potrebo zaščititi šibkejšega, v tem primeru živali. In vsakemu otroku bi dejstvo, da za njihovo hrano nekdo trpi in umre, predstavljalo grozo in velik odpor. Karnistična družba pa to dejstvo spretno zamaskira in zmanipulira. To po mojem mnenju do otrok ni pošteno.

Kakšen je pristop avtorice k temi? Bi ga lahko še kako nadgradili?
Menim, da je iz knjige zelo jasno razvidno, da avtorica dela z otroki, saj je njen pristop zelo subtilen in pošten. Sama sem vedno za to, da je treba biti z otroki iskren, ker niso neumni in ne vem, zakaj ima družba tako potrebo, da dela iz otrok "čustvene invalide". Knjiga ni vsiljiva in ne razburi, ponuja nam rešitve in njeno vodilo je ljubezen, čustvo, ki ga imamo najraje, tako ljudje kot živali.

Ali menite, da bi knjigo morali prebrati tudi otroci iz "mesojedih" družin, na primer za splošno razgledanost?
Seveda. Naj imajo pravico do pravih informacij in poznejše odločitve, ki bo plod lastnih razmišljanj in ne vsiljenih ideologij in dogem. To je prava svoboda. Seveda pa je ta knjižica dobrodošla tudi za veganske otroke, saj je tovrstne literature za otroke pri nas malo oziroma je skoraj ni in so bili s tem ti otroci nekako "ignorirani".

Bodo otroci zmožni razumeti knjigo v vsej kompleksnosti njenega sporočila?
Absolutno. Otroci so sposobni čutiti in razumeti bistveno več kot odrasli. V sebi nosijo bistveno več empatije in niso obremenjeni z mišljenjem okolice, zato tudi razmišljajo z lastno glavo, če jim starši to omogočajo. Otrok ne bi smeli podcenjevati!

Kdaj menite, da bi otroci morali prepoznati povezavo med živalskim izdelkom in živaljo?
Menim, da bi morali starši v otroku negovati in spodbujati naravno prirojeno empatijo, biti z njim iskreni in pošteni, ga spodbujati pri razvoju čustvene inteligence, ki ga bo pozneje v življenju vodila po pravih poteh in v njem spodbujala čut za pravičnost. Kar se mene tiče, bi se to moralo dogajati od dneva rojstva naprej.

Kako dojemate negativne kritike staršev, ki se počutijo zaradi takih knjig ogroženi?
Strah ima velike oči, v notranjosti pa je prazen. Ljudje neprestano živijo v strahu, vsaka informacija, ki ni v skladu z njihovimi prepričanji - ki v resnici niso njihova, ampak plod ideologije, ki jim je bila vsiljena - jim predstavlja grožnjo, ki to ni. Ne dajo si možnosti izprašati se o samoumevnih stvareh. Območje udobja, ki ni nič drugega kot območje suženjstva, je preveč zasidrana v njih. Ko veš, moraš nekaj spremeniti, ko veš, si odgovoren. Meni je žal za ljudi, ki jih je strah življenja, ki jih je strah, da bi se osvobodili manipulacij, s katerimi jih držijo v primežu lobiji in korporacije, ki služijo na njihovem strahu in nasilju. Svoboda je upati si živeti, dovoliti si vprašati se o samoumevnih stvareh, svoboda ni v tem, da imaš poln hladilnik in hišo nepotrebnih stvari, svojo priljubljeno nadaljevanko na TV-ju torej - daljinec v levi roki in pivo v desni.

Ali bi svoje otroke vzgajali v duhu veganstva?
Absolutno. Vzgajala jih bom v duhu spoštovanja vsega živega in neživega. Vzgajala jih bom v duhu spoštovanja samih sebe.

Imajo starši pravico diktirati način prehranjevanja svojim otrokom?
Imajo pravico do tega, da so do otrok iskreni in pošteni. Imajo pravico do tega, da jim pustijo svoj "jaz" in da jih spodbujajo k razmišljanju in čutenju tega sveta. Diktirajo pa jim način prehranjevanja tako tisti, ki so karnisti, kot tisti, ki to niso. Otrok pač odrašča v svetu ideologije, ki jo imajo njegovi starši. Ko je dovolj samostojen, bi mu starši morali dovoliti, da se odloča v skladu s svojo etiko in dojemanjem sveta.

Opažam pa, da se vegani pogosto veliko pogovarjajo z otroki o tem, kaj jedo in zakaj, še posebej, ko gre otrok v vrtec ali v šolo. Medtem pa karnistični starši svojim otrokom pogosto prikrivajo, od kod pride hrana na njihov krožnik, ali pa ne spodbujajo in celo zavirajo pogovor o tem. Po eni strani učijo otroke, da lepo ravnajo z domačim muckom, kobilico, ki je skočila skozi okno ali mravljico na cesti, po drugi strani pa jih pri mizi brez vprašanja silijo k sodelovanju v najhujših grozotah!

Kaj menite o poučevanju o živalih v šolah? Bi se moralo spremeniti?
Celoten sistem se mora spremeniti, vsaka pora te družbe se bo morala spremeniti. Najprej pa šolski sistem, ki je jedro in center vzgajanja novih in novih potrošnikov in vojakov, ki slepo sledijo sistemu in ideologiji, pa se tega sploh ne zavedajo. Vem, da je zelo težko zavzeti distanco in to sploh opaziti, ampak se da in se splača. Ne nazadnje kaj več pa imamo kot lastno življenje, pa še tega polagamo nevede v upravljanje drugim. Zakaj dopuščamo, da imata moč in denar prav in pravico?
Vegani so v slovenskih šolah zapostavljani, veganska prehrana je problem, zdravstvo in ministrstvo pa pritiska na šolski sistem z nekimi smernicami, ki so očitno samo pri nas take, kot so, ker drugod v svetu veganstvo ni problem.

Velja rek "na mladih sloni prihodnost" tudi za veganski življenjski slog?
Vse sloni na mladih in tega se zaveda tudi karnistična ideologija. Tu se bodo bili najtežji "boji", če temu lahko tako rečem. Saj vidite, kako mediji oziroma lobiji strašijo starše in napihujejo informacije, ko zboli ali umre otrok staršem, ki so vegani! Dnevno umre na tisoče otrok karnističnim staršem, pa tega ne beremo v medijih. Temu se reče manipulacija in ustvarjanje nestrpnosti, ki izvira iz umetnega strahu. Še vedno mi ni jasno, kako to, da ni nihče odgovarjal, ko je tako imenovani stroki "ušel" podatek v javnost v povezavi s smrtjo dojenčka staršev veganov. Časi lova na čarovnice še zdaleč niso mimo in sramotno je, da namesto, da bi stroka bila v službi zdravja in dobrobiti človeka, je v službi lobijev. Bolezen se prodaja, ker bolezen prinaša denar, ne zdravje. Etika je nekaj, kar le malokdo ve, kaj v resnici pomeni, čeprav se beseda dnevno zlorablja v različne namene, samo v tiste zares etične ne.
Aleksandra Bikić