V tem času bo univerze po svetu obiskalo 40 slovenskih literarnih ustvarjalcev, ki so jih na podlagi kakovosti literarnega opusa, delovanja in ustvarjanja ter poznavanja jezika in okolja, v katerem bodo gostovali, izbrali sodelujoči v programu Slovenščina na tujih univerzah, njegova predsednica Alojzija Zupan Sosič pa je povedala, da so pri izbiri sodelovali tudi lektorji na tujih univerzah.

Na projekt se je bilo treba pripraviti
Avtorji, lektorji in študentje so pripravili literarne večere, predavanja v tujih jezikih ter prevajalske in literarne delavnice, ki se jih lahko udeležijo tako študentje kot drugi obiskovalci. Že pred začetkom dnevov slovenske literature so se študentje nanje pripravljali s prevajanjem izbranih literarnih del, ki bodo nato objavljeni v posebnem promocijskem almanahu, v katerem bo predstavljena celotna slovenska sodobna književnost.

Slovenska književnost ima svoje mesto v svetu
Med avtorji, ki so konkurirali za sodelovanje pri projektu, namenjenem univerzam, na katerih potekajo lektorati slovenskega jezika, so bili predstavniki različnih generacij, od Borisa Pahorja do Nejca Gazvode. Njihovi izdelki kažejo, da slovenska književnost ne plava skladno z evropskimi literarnimi tokovi, a ima prav zaradi svoje drugačnost svoje mesto v svetovni literaturi. "Ideja nadnacionalne subjektivitete je umetna in zato nujno obsojena na propad," je dejala Zupan Sosičeva, ki obljublja, da bodo na drugačnost slovenske književnosti pokazali tudi Svetovni dnevi slovenske literature.