Če začnemo pri Študentski založbi. V zbirki Beletrina so izšli dve domači leposlovni deli, pesmi Aleša Štegra Knjiga teles in zbirka novel Dušana Čatra Džehenem, ter prevodi pesniške zbirke Macoma de Chazala Čarni čut, Stendhalovega romana Življenje Henryja Brularda in Orwellovega romana Na robu in dnu v Parizu in Londonu. Založba Modrijan je izdala novo delo o kočevskih Nemcih Zvonovi so umolknili, KUD Apokalipsa pa sedmo zbirko drobnih knjižic haikujev.

Knjiga Džehenem Dušana Čatra prinaša vrsto zgodb, ki so med seboj tematsko povezane, saj opisujejo življenje tujcev v Sloveniji. Gre za zanimiv odgovor na roman Polone Glavan Noč v Evropi iz leta 2001. Oba namreč tematizirata življenje v državah, ki jih zaznamoval padec totalitarnega režima, temu pa je sledilo obdobje tranzicije. Poezijo Aleša Štegra je filozof, prevajalec in pesnik Gorazd Kocijančič označil kot "resno zadevo", njegovo pesniško zbirko Knjiga teles pa kot "resno pesniško delo, ki odgovori na zastavljeno vprašanje, ki pa ga mora "bralec najprej šele izluščiti".

Dve avtobiografiji na en mah
Filozof, pesnik in slikar Malcom de Chazal (1902-1981) se slovenski javnosti predstavlja s pesniško zbirko Čarni čut. Zbirko Čarni čut je težko vsebinsko opredeliti, saj gre pri Chazalovi pisavi predvsem za lovljenje pesniške esence v svobodne pesniške oblike. Za prevod je poskrbel Aleš Berger. Stendhalova literarizirana avtobiografija Življenje Henryja Brularda sega od otroških let v družinskem krogu deda Gagona v Grenoblu do prvega vojaškega pohoda z Napoleonovo armado čez zasneženi prehod sv. Bernarda v Italijo. Je tudi zgodba o tem, kaj je Stendhala pripeljalo na pot pisatelja, je povedal prevajalec Jaroslav Skrušny. Za spremno besedo je poskrbel Igor Grdina.

Na robu in na dnu v Parizu in Londonu je literarni prvenec Georgea Orwella, čeprav je posamezna poglavja objavljal že pred izidom knjige leta 1933 v bolj obrobnih literarnih revijah. V njej je nemalo vzporednic z Orwellovim življenjem, sprva pa je nastajala kot dnevnik, njen prvotni naslov pa je bil Dnevnik pomivalca posode.

Knjiga, ki razbija mit o kočevskih Nemcih
Pri založbi Modrijan je izpod peresa ameriškega poslovneža slovenskega rodu Johna Tschinkla izšla knjiga Zvonovi so umolknili, ki hkrati predstavlja zadnjo od knjig založbine trilogije o kočevskih Nemcih. Gre za avtobiografsko pripoved, ki temelji na zgodovinskih dejstvih in zajema obdobje do konca druge svetovne vojne. Poleg tega, da je avtor v knjigi zapisal osebne spomine, se je ob pisanju, prav zato, da bi predstavil uravnotežen pogled, lotil tudi raziskovalnega dela v slovenskih, nemških in ameriških arhivih. Knjigo, ki so jo pregledali tudi ugledni slovenski in ameriški zgodovinarji, tako bogatijo številna zgodovinska dejstva.
"Nekaterim knjiga morda ne bo všeč, a takšna je zgodovina," je ob predstavitvi dejal avtor, ki se zaveda, da knjiga razbija mit, da so kočevske Nemce izgnali zaradi asimilacije s slovenske strani, pač pa so se za preselitev na druge slovenske domove odločili bolj ali manj prostovoljno.
Dvojezična zbirka haikujev
Pri založbi KUD Apokalipsa je izšla sedma zbirka drobnih knjižic haikujev. V tokratni zbirki Haiku, ki jo je uredila Alenka Zorman, so zbrani haikuji Marka Hudnika Skozme potuje gozd, Desanke Maksimović Najmanjši vrtiček sveta in Toneta Škrjanca Med drevesi. Haikuje Marka Hudnika so izdali v dvojezični različici, ki v angleščini nosi naslov The Forest Passes Through Me. Pesmi je v angleščino prevedla Urška Brodar. Najmanjši vrtiček sveta/Najmanji vrt na svetu/The World's Smallest Garden srbske pesnice Desanke Maksimović vsebuje pesmi v srbščini ter v slovenskem in angleškem prevodu. Tone Škrjanec za svoje haikuje pravi, da niso ortodoksni, se pa drži določenih pravil, kot sta število verzov in kratkost. Tokratna zbirka nosi naslov Med drevesi/Among trees.