V delu Kronotopografije plesa sta pod okriljem založbe zavoda Emanat izšli razpravi Ede Čufer in Katje Praznik, pri Društvu za teoretsko psihoanalizo pa je izšla knjiga Tadeja Trohe Niti čudež niti čudež. Pri Modrijanu so izdali prevod romana Ayn Rand Mi, živi, pri Didakti pa slikanico Ide Mlakar Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo.

Knjiga Kronotopografije plesa prinaša razpravi Ede Čufer in Katje Praznik. Delo je plod njunega večletnega raziskovanja na področju sodobnega plesa. Čuferjeva je razpravo z naslovom Zapisovanje gibanja: dramaturška meditacija o kulturni zgodovini plesnih notacij spisala na podlagi dolgoletnega praktičnega dramaturškega dela. Zanimala se je tudi za oblike in strategije zapisa, ki bi lahko v modernih in sodobnih izvajalskih umetnostnih praksah predstavljale alternativo tradicionalnemu dramskemu tekstu. Praznikova pa je v razpravi Ideologije plesnega telesa skušala vzpostavljati koncepte, s katerimi bi bilo mogoče artikulirati telesnost in njeno funkcijo v plesni umetnosti. Avtorici v svojih prispevkih skušata vzpostaviti diskurz o plesu, ki je v slovenskem kulturnem prostoru izrazito marginaliziran.

Tadej Troha se je v knjigi Niti čudež niti čudež, ki je v zbirki Analecta izšla pri Društvu za teoretsko psihoanalizo, posvetil pojmu čudeža. V svoji razpravi se Troha med drugim sprašuje, ali je mogoče oblikovati razlago čudeža, ki bi zajela tako čudež, "čudež" kot Čudež? Pri tem se avtor opre na filozofijo Franza Rosenzweiga, preučevanje čudežnega ozdravljenja po Sigmundu Freudu ter na knjigo Daniela Paula Schreberja Spomini živčnega bolnika. "S kombinacijo treh osnovnih izhodišč se razprava vrne v navidez banalni material vsakdana ter oblikuje razlago, ki zajame tako stare kot nove čudeže, tako čudeže v navednicah kot čudeže brez njih, tako subverzivne kot konservativne čudeže. Čudež je znamenje ne-vsega; čudež ni le danes, temveč je že od vsega začetka znamenje ne-obstoja Boga: kar seveda ne preprečujejo možnosti, da z njegovo pomočjo mnogi še danes oznanjajo nasprotno," je zapisano v gradivu za medije.

Novo knjižno zbirko založbe Modrijan Nostalgija uvaja romaneskni prvenec ruske filozofinje in pisateljice Ayn Rand z naslovom Mi, živi. Roman Mi, živi je kritike prepričal, ker je zaradi svoje avtobiografskosti najmanj tezen od vseh literarnih del Randove. V središču romana je zgodba mlade Kiri iz razlaščene meščanske družine, ki skuša v sovražnih okoliščinah sovjetske Rusije obdržati svoje vrednote in rešiti moškega, ki ga ljubi. Zato se zaplete v zvezo z idealističnim komunistom, ki pa ne prinese rešitve. Ljubezenski trikotnik namreč vse vpletene dokončno potegne v usodni vrtinec. Delo je prevedla Katarina Mahnič, po romanu pa je bil posnet tudi film.

Za slikanico Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo sta moči združili avtorica Ida Mlakar in ilustratorka Kristina Krhin. Bibi in Gusti sta nerazdružljiva prijatelja, ki imata v prazničnih dneh še posebno veliko dela, saj je treba srečo pravočasno prinesti med ljudi. Lenemu Gustiju se ne ljubi od doma, a ga pridna Bibi le prepriča, da se z njo in s cekarjem, polnim sreče, odpravi do bližnje vasi. A kaj, ko na poti Gustiju zdrsne na zaledeneli mlaki in iz cekarja se vsuje najmehkejša in najčistejša sreča. Do zdaj so pri Didakti o Bibi in Gustiju izšle že štiri slikanice.